Definicija
Zasoplost je subjektivni občutek, da oseba ne dobi dovolj zraka. Lahko ga spremlja dejansko pomanjkanje kisika ali pa tudi ne. Psihološko povzročena zasoplost ima, kot že ime pove, psihološke komponente. Povod je lahko povsem psihološki vzrok. Lahko pa obstaja tudi fizična težava, ki jo stopnjujejo psihološki dejavniki.
Vzroki za psihološko povzročeno težko dihanje
Vzroki za psihološko povzročeno težko sapo so lahko zelo različni. Najbolj značilne so situacije, ki povzročajo stres in tesnobo. Ljudje, ki so trajno pod stresom in ga psihološko ne prenašajo več, lahko trpijo zaradi zasoplosti.
Vendar to ne izraža dejanskega dihanje problem. Telo si namreč ne zna drugače pomagati in dejanske psihološke (običajno do takrat zatrte) pritožbe izraža v fizičnih simptomih. V primeru zadihanosti zaradi strahu ali panike se lahko sprožijo številne situacije.
Če imate v sebi klavstrofobične lastnosti, boste samodejno hitreje dihali v zaprtih prostorih. Podobno lahko strah pred nekaterimi socialnimi situacijami (srečanje s šefom, prijeten obrok s pomembnimi kolegi, avdicija pred veliko skupino itd.) Sproži težko dihanje.
Še posebej ljudje, ki so v takšni situaciji že imeli slabe izkušnje, se bodo samodejno zadihali. Takšne lahko sprožijo tudi nesreče panični napadi. Predvsem pa ljudje, ki takšne neprijetne ali nevarne situacije niso dovolj psihološko obdelali, pozneje pogosteje trpijo zaradi različnih pritožb, ki se vedno pojavljajo v povezavi s podobnimi situacijami.
Stres človeško telo postavi v izredno stanje. Ta reakcija sega v prvotni čas človekovega razvoja in povzroči, da se telo pripravi na beg ali boj v nevarnih situacijah. Zato se pripravi na fizični napor s povečano potrebo po kisiku.
O dihanje pogostost se ustrezno poveča. Čeprav ta reakcija v stresnih situacijah današnjega vsakdana ni več koristna, si telo ne more pomagati in se spusti v stanje alarma, tako da sprosti različne hormoni. Povečana dihanje pogostost in drugi učinki hormoni lahko povzroči občutek kratke sape.
Dihanje je sprva subjektiven občutek in ga ni težko objektivizirati, zlasti v primeru psiholoških pritožb. Pogosto ni pomanjkanja kisika, ki bi ga bilo mogoče zaznati. Po drugi strani pa lahko povečano hitrost dihanja najdemo v preprostem Zdravniški pregled. Diagnozo resne tesnobe ali panične motnje, pa tudi patološkega stanja trajnega stresa, lahko postavi le psiholog oz. psihiater s podrobnimi razpravami ali vprašalniki.
