Radiolog: diagnoza, zdravljenje in izbira zdravnika

Radiolog deluje na medicinskem področju, ki uporablja elektromagnetno sevanje in / ali mehanski valovi za postavljanje diagnoz. Za znanstvene namene, pa tudi na področju raziskav, radiologija se uporablja.

Kaj je radiolog?

Radiologi delajo v različnih podpoljih, kot je diagnostika radiologija, ki se deli na nevroradiologijo in otroško radiologijo. Sevanje terapija in intervencijski radiologija so tudi subspecialnosti. Radiolog je danes pomemben specialist na medicinskem področju. Zahvaljujoč posebni opremi je diagnoze lažje potrditi in terapevtsko ukrepe se lahko začne hitreje. Prvotno so bili za diagnozo uporabljeni samo rentgenski žarki. Z leti pa se je tehnologija razvijala in danes se poleg rentgenskih žarkov uporabljajo tudi drugi žarki, kot so elektroni, gama žarki ali drugi ionizirajoči žarki. Radiologi delujejo na različnih pod-specialnostih, kot je diagnostična radiologija, ki je razdeljena na nevroradiologijo in otroško radiologijo. Sevanje terapija in pod-področja sta tudi interventna radiologija. Po uspešno opravljeni medicinski diplomi se lahko pet let izpopolnjuje za specialista radiologije. To vključuje določeno število preiskav pri otrocih in odraslih in se zaključi s pregledom za nevrologa.

Obdelave

Radiologi v večini primerov delajo diagnostično. S pomočjo slikovnih tehnik, kot so ultrazvok ali rentgensko slikanje, vzorce bolezni in njihove vzroke je mogoče odkriti in ustrezno zdraviti. Radiolog igra pomembno vlogo pri nujna medicina. Zlasti v primeru hudih poškodb ali kapi je treba ukrepati hitro in ciljno. Radiolog lahko s slikovnimi postopki ustvari osnovo za kirurške posege. Zunaj nujna medicina, zdravljenje radiologa je običajno po napotitvi zdravnika primarne zdravstvene oskrbe ali drugih strokovnjakov. Če denimo sumimo na tumor, se za podrobnejša pojasnila posvetujemo z radiologom. Po nesrečah z zlomi kosti se radiolog odloči, ali je operacija potrebna. Drugo pomembno področje pokriva sevanje terapija. Uporablja se v rak terapija, na primer. Vendar radiologi ne delajo samo s pacienti, ampak tudi znanstveno, na primer pri raziskavah. To omogoča napredek v tehnologiji in s tem boljše možnosti zdravljenja.

Diagnostične in preiskovalne metode

Radiologi za diagnozo uporabljajo različno opremo. Najbolj znana je Rentgen stroj, ki se uporablja predvsem za slikanje okostja. To lahko na primer uporabite za odkrivanje zlomov ali za vizualizacijo tujkov. Za natančnejšo diagnostiko si lahko vbrizgamo kontrastni medij. Te snovi lažje predstavljajo določena področja, kot so plovila. Tu so najpomembnejši pregledi mamografijo, angiografijo (slikanje plovila), urografija (slikanje posod, ki odvajajo urin) in fluoroskopija. Računalniška tomografija (CT) je še ena pomembna diagnostična naprava. Omogoča natančnejše in diferencirano slikanje tkivnih plasti in plovila. Tudi tu se včasih uporabljajo kontrastni mediji. MRI ponuja še boljšo možnost slikanja mehkih tkiv, čeprav so napor in stroški višji. Poleg teh velikih naprav uporablja tudi radiolog ultrazvok in sonografija. Pri radioterapiji se uporabljajo tako imenovani linearni pospeševalniki. V tem postopku je z ionizirajočim sevanjem obsevano le določeno področje telesa. Ta postopek se imenuje teleterapija. v brahiterapijapo drugi strani pa se vir sevanja prenaša neposredno v telo ali znotraj njega. Obe vrsti terapije se uporabljata pri benignih in malignih boleznih, izvaja pa jo radiolog.

Česa se mora pacient zavedati?

Na izbiro radiologa običajno vpliva časovni vidik. Zlasti v diagnostičnem smislu sta odločilna razpoložljiva oprema in zdravniki in pacient nima nujno možnosti, da sam izbere radiologa. Seveda je pomemben tudi odnos med zdravnikom in pacientom. Kljub temu je v radiologiji poudarek na opremi in oceni pregleda. Radiologija je skoraj vedno le vmesna postaja med diagnozo in zdravljenjem. Bolnik pogosto ne pride k radiologu, saj le ovrednoti rezultate pregleda in jih posreduje drugim lečečim zdravnikom. Samo radioterapijo je dolgoročnejša zadeva. Tudi tu bi moralo biti pacientovo počutje najpomembnejše. Če pride do nesoglasij med zdravnikom in pacientom, lahko to resno vpliva na proces zdravljenja. V najboljšem primeru pomaga neposreden pogovor; v nasprotnem primeru vam lahko pomaga zamenjava zdravnika.