Rak jeter

Sopomenke

  • Primarni karcinom jetrnih celic
  • Hepatocelularni karcinom
  • HCC
  • Hepatom

Definicija

Jetra rak (hepatocelularni karcinom) je maligna degeneracija in nenadzorovana rast celic jetra tkiva. Najpogostejši vzrok za jetra rak (hepatocelularni karcinom) pripisujejo cirozi jeter. Bolniki, ki trpijo zaradi ciroze jeter (gobast, vezivnega tkiva-infiltrirana struktura jeter z izgubo funkcije) bodisi kot posledica hepatitis ali prekomerno uživanje alkohola močno poveča tveganje za razvoj karcinoma jetrnih celic (jetra rak).

80% vseh hepatocelularnih karcinomov (rak jeter) je diagnosticiranih kot posledica ciroze jeter. 4% vseh bolnikov s cirozo jeter razvije hepatocelularni karcinom. 50% bolnikov s hepatocelularnim karcinomom (rak jeter) je že imelo hepatitis B, 25% hepatitisa C Presnovne motnje hemokromatoza kot tudi bolniki z zgodnjim otroštvo okužba s HB virusi imajo večje tveganje za razvoj hepatocelularnega karcinoma.

Redni vnos androgeni (moški spol hormoni) npr. bodybuilderji so pokazali tudi povečano tveganje za hepatocelularni karcinom. Povezava med sladkorna bolezen mellitus in povečano tveganje za raka na jetrih (hepatocelularni karcinom) je danes gotovo tudi gotovo. Nedavne študije so odkrile tudi molekularni mehanizem, ki naj bi bil odgovoren za razvoj hepatocelularnega karcinoma (rak jeter).

Dokazano je, da je pri 60% bolnikov s karcinomom moten tako imenovani tumorski supresorski gen (FHIT). To je mehanizem na genetski ravni, ki naj bi zaviral rast tumorskih celic in katerega motnje vodijo do nenadzorovane delitve celic s tvorbo beljakovin. Ta tema bi vas lahko tudi zanimala: Rak jeter v končni fazi Gliva Aspergillus flavus, ki med drugim raste na žitih v vlažnih podnebjih, naj bi imela tudi učinek, ki spodbuja karcinom.

Razdelitev hepatocelularnega karcinoma (oblike jetrnega raka) temelji na različnih vrstah rasti: samotna (enojna), multicentrična (na več mestih), razpršena infiltracija (povsod porazdeljena in raste v njej), histologija in tkivno strukturo ter tako imenovano klasifikacijo TNM. Če tumor jeter še ni prodrl a kri plovilo, bi bilo uvrščeno v skladu s T1. Pomembno je, da gre le za tumor.

Če jih je več, vendar niso večje od 5 cm, ali če že obstaja invazija na kri sistem plovil, bi bila ta stopnja razvrščena kot T2. Več tumorjev velikosti več kot 5 cm ali invazija jeter Vena (V. portae) bi bila označena kot T3. Vsi tumorji, ki so že vdrli v sosednje organe ali peritonej (peritonej, peritonealni rak) bi se imenoval T4.

If limfna Vozel metastaze že obstajajo v jetrih ali okoli njih, bi bila ta stopnja dodatno razvrščena kot N1 (N = vozlišče), in če bi v telesu našli oddaljene metastaze, bi bila uvrščena med M1 Če povzamemo, so te ugotovitve še enkrat razdeljene na faze. Tako stopnja I: T1N0M0, stopnja II: T2N0M0, stopnja III: T3-4N0M1 in stopnja IV: vse ugotovitve z M1.

Obstaja tudi tako imenovana ocena CLIP, pri kateri se točke dodelijo od 0 do 2 v kategorijah Child Pugh (izjava o omejitvi jeter), morfologija tumorja, odkrivanje tumorski marker alfa-fetoprotein in prisotnost jeter tromboza. Kot pri vsaki bolezni je tudi tukaj zelo pomembno, da vprašate za bolnika zdravstvena zgodovina (anamneza), ki mora vključevati vrsto, čas in trajanje simptomov. V mnogih primerih bolnik porumeni na koži in očeh, zaradi česar mora zdravnik že ob stiku z očmi pomisliti na bolezen jeter.

Zdravnik se mora tudi vprašati, ali ciroza jeter or hepatitis okužba že znana ali pa ima bolnik težave z alkoholom. Poleg splošnega Zdravniški pregled, mora zdravnik tudi palpirati predel nad jetri, da ugotovi, ali se jetra povečajo ali je dejanski tumor že otipljiv. Včasih se zgodi, da poslušanje (avskultacija) s stetoskopom povzroči patološki hrup toka, ki je posledica stiskanja ustreznega kri plovila or visok krvni tlak v jetrnem žilnem sistemu, ki ga povzroča jetrna ciroza in / ali jetrni karcinom.

Druga pomembna možnost pregleda je ultrazvok, s katerim lahko zdravnik že v mnogih primerih že zazna tumorsko spremembo. Tu je mogoče dati tudi izjavo, ali je odkritje primarni karcinom ali hčerinski tumor (metastaze) iz drugih organov. Tako imenovani barvni Dopplerjev pregled z uporabo ultrazvok naredi pretok krvi jasen in navede, ali je v jetrnem sistemu prišlo do prekomernega tlaka in ali so kakršne koli spremembe v jetrih že oskrbljene s krvjo ali pa so krvna žila sistem (glej razvrstitev po stopnjah). Pozneje se lahko uporablja tudi računalniška tomografija (CT).

An x-ray od v prsih ali scintigrafija okostja kasneje, da se izključi primarni tumor drugje v telesu. Manjša tumorska žarišča (1-2 cm) je najbolje zaznati z magnetno resonanco plovila (MR-Angio). Koristna je lahko tudi splošna magnetna resonanca jeter.

A krvni test lahko zazna beljakovin ki jih tvori tumor (tumorski markerji). Tako imenovani alfa-fetoprotein je posebej povišan pri bolnikih s hepatocelularnim karcinomom (rak jeter). Vendar iskanje tumorskih markerjev ni toliko možnost za primarno diagnozo kot za nadaljnje spremljanje, pri katerem lahko nenadno nadaljnje povečanje pomeni ponovitev tumorja ali prehod iz jetrne ciroze v hepatocelularni karcinom.

V času diagnoze hepatocelularnega karcinoma (rak jeter) je v 50% primerov več tumorjev v jetrih (multilokularna rast), v 25% pa tromboza portala Vena in 10% kaže infiltracijo jetrnih in spodnjih žil votla vena. Po diagnozi hepatocelularnega karcinoma je treba vedno domnevati, da se je tumor že razširil na druge organe. Hepatocelularni karcinom se boji zaradi hitrih metastaz v možganov, pljuča in kosti. Zdravnik naj zato čim prej odredi tudi tako imenovano »tumorsko uprizoritev«, pri kateri z ustreznim slikanjem pregleda najpogosteje prizadete metastatske organe hepatocelularnega karcinoma (Rentgen, CT, scintigrafija).