Razlike v simptomatologiji odraslih in otrok
Primanjkljaj pozornosti obstaja že od leta otroštvo in ostane nezdravljen do 60%, odvisno od študije. Vendar, kako ADHD se kaže in kako se bolnik z njim spopada skozi leta spreminja. Otroci izstopajo predvsem zaradi težav v šoli.
Težko se učijo, ocene so slabe, prijateljstva pa redka. Postavitev diagnoze v otroštvo je običajno lažje kot kasneje v življenju, ker odrasli pogosto kažejo kompenzacijske strategije. Napake imajo ponotranjene in se izogibajo nalogam, ki jih preobremenijo.
Zato tipičnih simptomov pri njih ni vedno mogoče najti, saj se izognejo situacijam, v katerih se pojavijo. Nekaterim uspe tudi nadomestiti svoje slabosti, na primer z izbiro ustreznega poklica, ki promovira njihove talente. V nasprotju z otroki odrasli zato kažejo manj tipičnih simptomov, a vseeno trpijo zaradi strahu pred neuspehom in podobno. ADHD se lahko pri odraslih maskira, na primer kot depresija, panična motnja ali izgorelost. Zato je pomembno odkriti ADHD čim prej, da se izognemo tem psihološkim stranskim učinkom.
Testi za diagnostično potrditev ADS
Ali so opažene nepravilnosti ADS, lahko na koncu odloči le zdravnik. Simptomi v tej konstelaciji niso dokaz ADS, pojavljajo pa se tudi pri drugih boleznih. Zdravnik jih mora izključiti, torej natančno fizično pregledati pacienta in ustvariti psihološki profil.
Začetne ugotovitve v primeru suma na ADHD zagotavljajo samotesti, ki jih ponujajo različna bolj ali manj ugledna telesa v različnih kvalitetah. Zato bi se morali prizadeti obrniti na uradne ponudnike, npr. WHO (World Zdravje Organizacija), rezultate pa naj potrdi ali ovrže zdravnik. Zdravnik bo pregledal bolnikovo zdravstvena zgodovina, izvedite nadaljnje teste, npr. vedenja, in opravite razgovor s pacientovim okoljem. Vključuje tudi druge strokovnjake, saj je ADHD pri odraslih lahko veliko bolj zapleten kot pri otrocih. Glede na bolnika in resnost simptomov je zato za diagnozo in terapijo potrebna skupina različnih strokovnjakov, psihologov ali psihoterapevtov in drugih.
Diferenciacija simptomov ADHS in ADS
Glavne vidne značilnosti ADHD so psihološke in socialne težave, pri ADHD pa hiperaktivnost in impulzivnost. Klinične slike pa so si lahko v mnogih pogledih podobne, na primer glede uspešnosti v šoli in na delovnem mestu ali težav v družbenem okolju. Zato vrst ADHD ni mogoče vedno jasno ločiti med seboj.
Medtem ko tipični bolniki z ADHD poleg težav s pozornostjo kažejo predvsem fizično opazne simptome, bolniki z ADHD kažejo več psiholoških težav in vedenjskih motenj. Pri otrocih so te različne manifestacije še bolj očitne. Razvoj kompenzacijskih strategij po letih simptomov veliko težje loči podtip pri odraslih.
Kljub temu je razlikovanje med hiper- in hipoaktivno obliko pomembno, da jih lahko pravilno zdravimo. Čeprav se oba zdravita z istimi zdravili (zdravili za ADHD), se druge možnosti terapije, zlasti psiho- in vedenjska terapija za ADHD, močno razlikujejo od terapevtskih oblik ADHD. Izkušeni zdravnik lahko običajno loči ADHD od drugih vrst ADHD pri odraslih po temeljitem pregledu zdravstvena zgodovina.
