V ciklu krajšanja raztezanja (DVZ) ekscentričnemu raztezanju mišice sledi koncentrično krčenje iste mišice, ki prihrani energijo in iz kinetične energije uporabi raztezanje. DVZ igra pomembno vlogo pri reaktivnih gibih, sprožita pa ga gibčnost mišic in refleks raztezanja. Motnje cikla, ki so prisotne kot del ekstrapiramidnega sindroma.
Kaj je cikel skrajšanja raztezanja?
DVZ igra pomembno vlogo pri reaktivnih gibih, sproži pa ga gibčnost mišic in refleks raztezanja. Cikel raztezanja in skrajšanja je način delovanja živčno-mišičnega sistema. V tem procesu se aktivirana mišica najprej raztegne proti svoji delovni smeri, ki je znana tudi kot ekscentrično mišično delo. Po ekscentričnem delu sledi samodejno skrajšanje raztegnjene mišice, ki je znano kot koncentrični način dela. Cikel skrajšanja raztezanja je lahko hiter ali počasen. Hiter cikel se pojavi na primer med športnimi gibi. Ker imajo mišice plastične in elastične lastnosti, popadki samodejno in takoj sledijo raztezanje. To pomeni, da mora ekscentričnemu mišičnemu delu takoj slediti koncentrično mišično delo. Do krčenja muskulature pride precej preden se mišica prilagodi raztezanju. Cikel krajšanja raztezanja uporablja shranjeno energijo iz raztezanje gibanje in s tem koncentrično delo še posebej varčno in hitro. Na ta način se doseže še posebej velik razvoj sil. Cikel je odvisen predvsem od prilagodljivosti tetive in vezi. V ciklu krajšanja raztezanja krčenje začnejo mišična vretena, ki sprožijo raztezni refleks v obliki motoričnega odziva na raztezni dražljaj.
Funkcija in naloga
Pred nastopom raztezanja se mišica predhodno aktivira v smislu predinervacije. To ustvarja tako imenovano elastično togost kratkega dosega (SRES). Ta togost mišicam za kratek čas omogoča, da se uprejo raztezanje. Elastična togost kratkega dosega je predvsem posledica mišičnega aktin-miozina mostovi, ki zagotavljajo kratkotrajno odpornost na raztezanje. Upor mostovi zmanjšuje z nadaljnjim raztezanjem zaradi tistega, kar imenujemo deformacija mostu. Med raztezanjem se mišica dodatno aktivira tudi na nivoju razteznega refleksa. To poveča kontraktilno silo zaradi dodatne tvorbe križnih mostov. Skrčljivi deli mišice, torej aktin in miozin, tako povečajo togost. Poleg tega tetive mišic se zaradi raztezanja podaljšajo. Tako imenovani refleks raztezanja je notranji refleks, ki pri raztezanju mišice povzroči krčenje in tako prilagodi dolžino mišice. Kot vsak refleks se tudi refleks raztezanja začne z dražljajem, v tem primeru dražljajem raztezanja, ki ga zaznajo mišična vretena. Mišična vretena so senzorične celice globoke občutljivosti in so povezana s centralno živčni sistem preko aferentnih živčnih poti. Tam se vzbujanje preklopi na eferentne motorične živčne poti, ki sprožijo krčenje mišice. Na ta način se na ekscentrično raztezanje v človeškem telesu odzove koncentrično krčenje mišic. Za krčenje se zdaj uporablja kinetična energija iz raztežaja. Medtem ko mnogi viri govorijo o kinetični energiji, ki je shranjena v vezivnega tkiva, tako kot mnogi domnevajo, da je shranjena v tetive. Tetiva je skoraj idealno elastična in naj bi zaradi te lastnosti lahko shranjevala kinetično energijo. Kinetična energija nastane v ekscentrični fazi gibanja in se zdaj spet sprosti. Tako cikel krajšanja raztezanja v primerjavi s povsem koncentričnim mišičnim delom učinkuje na povečanje sile. Sile cikla raztezanja-skrajšanja ni mogoče doseči s povsem prostovoljnim mišičnim delom. Da bi sprožili cikel, morajo biti kite maksimalno raztegnjene. Le pri največjem raztezanju se telo boji pretrganja tetive in iz zaščitnih razlogov sproži krčenje. Tako velika razteznost vodi do cikla krajšanja raztezanja, ki ga je težje sprožiti.
Bolezni in motnje
Cikel krajšanja raztezanja je še posebej pomemben za reaktivne moč. To se nanaša na silo za izvajanje reaktivnih gibov, ki se razlikuje od spontane sile moč, s tem pa tudi cikel krajšanja raztezanja, lahko spodbujamo s pliometričnim treningom. Cikel krajšanja raztezanja se tako lahko v določeni meri razlikuje od osebe do osebe in je na primer odvisen od treninga stanje. Razlike v ciklusu torej niso nujno posledica bolezni. Kakor koli lahko katera koli živčno-mišična bolezen negativno vpliva na cikel skrajšanja raztezanja. Po športne poškodbena primer reaktivni moč je omejena. V pliometriji se refleks raztezanja spodbuja fizioterapevtsko po tovrstnih poškodbah. Oslabljena refleksna sposobnost se poleg tega lahko nanaša tudi na nevropatije športne poškodbe. To so periferne bolezni živčni sistem ki nimajo travmatičnega vzroka. Poleg tega so pri hipokinetično-togi varianti ekstrapiramidnega sindroma oslabljeni vsi reaktivni gibi. Motnje ekstrapiramidnega sistema v osrednjem delu živčni sistem so opazne, na primer v Parkinsonova bolezen, horea ali balizem. Poleg tega droge kot nevroleptiki vplivajo na ekstrapiramidni motorni sistem. Tipični simptom sindroma so poleg ataksije, tresenja ali zaviranja začetka tudi nagnjenosti k padcu. Ekstrapiramidni sistem je nevroanatomska struktura, v kateri potekajo procesi motoričnega nadzora na višji ravni. Tako se vsi procesi krmiljenja motorjev ne nahajajo v piramidalnem traktu piramidnega sistema. Vsi nadzorni procesi zunaj piramidalnega sistema so združeni kot dejavnosti ekstrapiramidnega sistema, vključno z na primer refleksom raztezanja kot delom cikla krajšanja raztezanja. V tem okviru lahko vse lezije ekstrapiramidnega sistema vplivajo na cikel krajšanja raztezanja. To velja za bakterijske in avtoimunološke vnetne, pa tudi tumorske, degenerativne, travmatične in z infarktom povezane poškodbe nevrološke strukture.
