Sopomenke
Reiterjev sindrom = reaktivni artritis
Definicija
Reaktivno artritis spada med revmatološke klinične slike (revmatizem) in spada v kategorijo spondilartropatij. Natančneje, reaktivni artritis je vnetna bolezen spoji s sterilno sinovialna tekočina, ki se pojavi po bakterijski okužbi prebavil ali urogenitalnega sistema. Okužbe prebavil vplivajo na želodec ali črevesja, urogenitalnih ledvic ali sečil. Sterilno ali aseptično sinovialna tekočina pomeni, da v sklepu ne najdemo patogenov. Vendar v reaktivnem artritislahko zaznamo določene dele patogena, običajno nukleinske kisline (DNA ali RNA).
frekvenca
Dva do tri odstotke bolnikov razvije reaktivni artritis po nekaterih gastro- ali urogenitalnih okužbah, ki jih povzročajo bakterije. Incidenca reaktivnega artritisa je 30 do 40 na 100 000 prebivalcev. Razvrščanja po spolu ni, moški in ženske so enako prizadeti zaradi reaktivnega artritisa, vendar je večja stopnja incidence med mlajšimi.
Vzroki
Vzrok reaktivnega artritisa je genetska nagnjenost; geni torej opredeljujejo povečano dovzetnost za to bolezen. To je razvidno iz odkrivanja nekaterih dejavnikov v kri bolnikov. Ti dejavniki so HLA-B27, človeški levkocitni antigen tipa B 27.
Ti antigeni so razreda MHC beljakovin, ki se nahajajo na površini skoraj vseh celic in igrajo pomembno vlogo v telesu imunski sistem. Poleg tega pri razvoju reaktivnega artritisa pride do sprožilne okužbe, ki se kaže bodisi v sečnem ali prebavnem traktu. Sem spadajo tudi sečil gonoreja in negonorejski uretritis.
Gonoreja razvije se po okužbi z gonokoki, medtem ko negonorejska uretritis povzročajo klamidija in mikoplazma (Ureaplasma urealyticum). Gastrointestinalne okužbe, po katerih se lahko pojavi reaktivni artritis, vključujejo okužbe z Yersinijo, Salmonella, Shigella ali Campylobacter jejuni. Nekatere od teh bakterijskih okužb ostajajo v telesu in povzročajo reaktivni artritis, če so gensko nagnjene.
Natančno razmerje med okužbo in reaktivnim artritisom ni jasno, obstajata pa dva suma. Prva hipoteza je, da obstaja navzkrižna reaktivnost med bakterijskimi komponentami in podobnimi strukturami človeških celic pri razvoju reaktivnega artritisa. To pomeni, da imunski sistem je bil po bakterijski okužbi senzibiliziran na sestavine patogena in nato komponente človeških celic, ki so strukturno podobne tem, zamenja z bakterijskimi. Posledično se sproži imunska reakcija, usmerjena proti tem človeškim strukturam, ki pa se kaže kot reaktivni artritis. Druga hipoteza o patogenezi reaktivnega artritisa vključuje teoretični premislek, da sestavine patogenov ostanejo v sinovialnih celicah in s tem sprožijo tudi imunsko reakcijo telesa, ki se kaže kot reaktivni artritis.
