Rehabilitacijski športi za upokojence | Šport za rehabilitacijo

Šport za rehabilitacijo starejših

V zadnjih 30 letih sta se pomen in možnosti športa za starejše zelo spremenila. Medtem ko so v preteklosti starejši (60 let več) pričakovali, da bo to lahko, danes prevladuje podoba aktivnih upokojencev, ki imajo povsem drugačne zahteve za staranje. Želijo si sodelovati v družbenem okolju, potovanjih in telesnih dejavnostih, delati po upokojitveni starosti in predvsem neodvisnosti in neodvisnosti oskrbe.

Uspešnost v skupinah s starejšimi je pogosto zelo raznolika. Udeleženci presenetljivega fitnes in aktivnosti so zastopane v skupinah, kot tudi starejši s pomembnimi večkratniki zdravje omejitve. V primeru resnejših bolezni kardiovaskularni sistem, je treba razmisliti o sodelovanju v skupini za kardio šport, če obstaja ustrezna ponudba v okolici.

Če obstaja možnost, da se v združenju ustanovijo drugačne "primerne" skupine starejših, npr. Oddelek pod zdravje merila (bolezni hrbtenice, osteoporoza, protetik v kolkih, kolenih, ramenih) ali pa je TN še vedno sposoben na preprogah ali samo v pogojih, tečajih in vajah za sedež. Zaradi demografskega razvoja je vse bolj pomembno okrepiti ustanavljanje skupin za udeležence z demenca. Profesionalni trenerji morajo dobro poznati anamnezo upokojencev, da poznajo dejavnike tveganja in kontraindikacije.

Številni udeleženci trpijo za različnimi boleznimi in omejitvami zaradi več zdravstvenih posebnosti hkrati. Cilji v športu starejših se ne razlikujejo bistveno od splošnih ciljev Slovenije rehabilitacijski šport, le poudarek je drugačen in pričakovano povečanje zmogljivosti je na ravni, prilagojeni starostnim in funkcionalnim omejitvam. Vsebina rehabilitacijskega športa upokojencev je raznolika ponudba gibanja, ki je prilagojena fizičnim, duševnim stanjem in potrebam udeležencev.

V funkcionalnem delu moč in kardiovaskularni vzdržljivost usposabljanje se izvaja in usklajevanje in ponujajo se skupne mobilizacijske vaje. Da bi preprečili padce in ublažili posledice padcev, je ena od možnih usmeritev pouka ravnovesje usposabljanje. Športne igre in gibanje spomin usposabljanje (ne samo v demenca skupine) in poučevanje sprostitev tehnike zaokrožijo uro.

Zaradi nehomogene uspešnosti v starejših skupinah je treba bolj delati z notranjo diferenciacijo. Različni urni programi so pomembni, da udeleženci ostanejo motivirani in izkušeni ter se naučijo številnih različnih predlogov. Udeleženci se morajo naučiti, kje so njihove individualne meje uspešnosti, katere športne zahteve so zanje primerne in katere reakcije na športni stres sledijo.

"Znane bolečine", ki se pogosto pojavijo šele po uri, se ne smejo sprožiti. Zahteve glede uspešnosti ne smejo biti previsoke, za trajnost športa starejših. Varnost, zlasti v ravnovesje usposabljanje, je vedno mogoče.

  • Ohranjanje neodvisnosti in izboljšanje mobilnosti
  • Povečanje moči, vzdržljivosti in gibljivosti
  • Izboljšanje ravnotežja, profilaksa padcev, reakcija
  • Znižanje krvnega tlaka, uravnavanje krvnega sladkorja, uravnavanje teže
  • Zmanjšanje bolečine
  • Trening spomina
  • Socialna integracija
  • Duševno počutje
  • Krepitev imunskega sistema

Primer okvare vida: Izraz okvara vida je nadrejen najrazličnejšim vrstam in stopnjam okvare vida.

Ti lahko segajo od zmanjšanega vida na enem ali obeh očeh do popolnega slepota. Zaradi zmanjšanega vida se lahko spremenijo tudi drugi čuti. Pogosto občutek za Vonj, dotik, sluh in ravnovesje slabovidnih je veliko bolj izrazit v primerjavi s slabovidnimi, da bi nadomestili slabovidnost.

Prav tako propriocepcija (globinska občutljivost, zaznavanje globine) - poveča se sposobnost telesa, da zazna, ne da bi pogledalo, v katerem položaju v prostoru se nahaja njegovo telo. Glede na čas nastopa okvare vida mora razvoj motoričnih sposobnosti glede na usklajevanje, poslabšana je tudi prostorska orientacija in telesna shema. Športne dejavnosti so priporočljive brez omejitev, prilagojene stopnji okvare vida, tudi če predstavljajo povečano nevarnost.

Za nekatere športe obstajajo omejitve že od samega začetka. Obvladovanje športnih dosežkov krepi sposobnost spoprijemanja z vsakdanjim življenjem in samozavest, ki si kljub motnjam vida upa narediti več. Cilji v rehabilitacijski šport pri slabovidnih: Glavni cilj pri športu za ljudi z okvarami vida je nadomestiti omejen ali manjkajoč vidni občutek.

Vsebinsko je glavni poudarek pri športu za slabovidne odvisen od stopnje slabovidnosti, sposobnosti kompenzacije in neodvisnosti udeležencev. Športne igre in funkcionalne vaje je treba že od samega začetka prilagoditi motnjam vida in jih nato ponuditi različno za posamezne udeležence. Da bi kompenzirali slabovidnost udeležencev in olajšali orientacijo, je poseben pomoč (npr. kroglica) in materiali.

Na pomoč bo morda treba poklicati pomočnike. Za spodbujanje zavedanja telesa je priporočljivo delati s taktilnimi dražljaji. Dotikanje med udeleženci skupine je odvisno od tega, kako intenzivno se udeleženci skupine med seboj poznajo in koliko se lahko dotikajo.

Preko otipljivega stika z drugimi udeleženci poleg besednih izrazov, kretenj in mimike (če jih sploh lahko zaznajo) vstopijo v komunikacijo med seboj. Da bi lahko ocenili odziv na športne dejavnosti in lastno odpornost, se morajo udeleženci naučiti čutiti in oceniti utrip, dihanje, znojenje, mišična napetost in sprostitev. Da bi dobili idejo o velikosti sobe, lahko udeležencem pred začetkom ogrevanja razložimo sobo, nato pa jo zaženemo in palpiramo.

Oprema ali tečaji so postavljeni skupaj z udeleženci in so tako oprijemljivi in ​​otipljivi. Organizacijski organi morajo biti popolnoma prepričani, da v dostopnem okolju udeležencev ni nobenih poškodb. Izobraževanje ali izboljšanje prostorske orientacije in lastnega telesa v odnosu do okolja je bistvenega pomena za orientacijo v vsakdanjem življenju in pri delu ter zmanjšuje strahove.

Udeleženci so odvisni od besednih in otipnih informacij ter didaktičnih dogovorov. Natančne razlage zahtevanih gibalnih zaporedij in pravil igre v pravilnem kronološkem vrstnem redu so nujne. Vaje ali športne igre je treba izbrati in razložiti tako, da udeleženci razumejo vsakdanji kontekst ter razumejo cilj in pomen zahtevanih gibov. Udeleženci lahko vaje izvajajo v različni meri, odvisno od stopnje invalidnosti in posamezne gibalne izkušnje.

  • Izboljšanje koordinacije gibalnih zaporedij
  • Avtomatizirajte gibanje in se naučite nadomestnih gibov
  • Učenje nenavadnih športnih sposobnosti in veščin
  • Vadba ravnotežja
  • Izboljšanje telesne zaznave, čustvenega ravnovesja in sprostitvenih sposobnosti
  • Izboljšanje orientacije v sobi
  • Integracija