Rekonstrukcija kosti

Sopomenke

Kostna struktura, tvorba kosti, okostje Medicina: Os

  • Pletena kost in
  • Lamelarne kosti
  • Pokostnica se nahaja na zunanji strani,
  • Sledi plast kompakt in nato
  • Plast sluzaste kosti.
  • Notranji periost (endosteum) še vedno leži v notranjosti.

Pokostnica je sestavljen iz napete, mrežaste oblike kolagenske plasti vezivnega tkiva, katerega notranja plast (plast kambija) je ohlapno grajena in je prežeta s številnimi kri plovila in živci. Ta plast je v glavnem sestavljena iz osteoblastov in njihovih izvornih celic. Zunanja plast (stratum fibrosum) je izdelana iz mrežice iz elastičnih vlaken in tesno razporejena kolagen snopi vlaken (vlakna Sharpey).

Skupaj z kolagen vlakna pritrjena tetive, sevajo v kost in tako zasidrajo kito. Zunanja plast vsebuje arterije in nutricije Vena, ki vodijo skozi luknje v kost. Kompakta je gosto zapakirana kostna snov, iz katere pribl.

Zgrajeno je 80% celotne skeletne mase. Preostalih 20% skeletne mase tvori močna kost. Kompakta se nahaja v celotnem zunanjem predelu dolge kosti.

Kompakte sestavljajo majhne, ​​krožne kostne strukture, tako imenovani osteoni, ki so dolgi približno 1 cm in imajo premer približno 250-350 μm. V sredini je žila, živčna vlakna in ohlapna vezivnega tkiva v kanalu Havers, okoli katerega je od 5 do 20 plasti kolagen vlakna so vdelana, tek vijačno okoli osi osteona. Vsaka plast je debela 5-10 μm in poteka pod različnimi koti kot spodnja.

Razporeditev kolagenskih vlaken je odvisna od mehanske obremenitve in je z njo usklajena. Če je kot nagiba kolagenskih vlaken raven, je osteon bolj odporen na stiskanje; če je kot nagiba strm, je osteon odporen na napetost. Ta posebna ureditev kolagenskih vlaken in visoka vsebnost mineralnih soli v zunajcelični matrici daje kosti veliko dimenzijsko stabilnost.

Osteciti se nahajajo med plastmi kolagenskih vlaken, njihove štrline pa štrlijo daleč med plasti in komunicirajo med seboj. Preko teh projekcij se hranila in kisik iz kri plovila doseči vse celice in si tako zagotoviti njihovo prehrano. Zunanja meja osteona je cementna linija debeline 1-2μm.

Preklopne lamele so drobci starih osteonov med ostalimi. Zunanja splošna lamela se nahaja neposredno pod zunanjo pokostnico, notranja splošna lamela pa pod notranjo pokostnico. The kri plovilo v kanalu Havers teče pravokotno na arterije in Vena nutricia, ki od zunaj vodijo v kost.

Poleg tega kanali Havers tek vzdolžno v kosti so povezani s kratkimi Volkmannovimi kanali, ki potekajo prečno in pod kotom. Struktura sluzaste kosti je strukturirana kot goba in zagotavlja tridimenzionalni okvir rešetko podobnih razporejenih tanjših in debelejših nosilcev, palic in plošč, tako imenovanih kostnih presadkov. Ta struktura pomeni, da je več kot 60% površine kosti v območju sluznične kosti.

Kostna snov sluzaste kosti je prav tako razporejena v lamelarnem vzorcu, vendar nima krvi plovila. Posledično imajo močne kostne trabekule debelino le 200-300μ, tako da se še vedno hranijo z difuzijo iz sosednjega medularnega kanala. Medularna votlina kostne strukture je napolnjena bodisi z maščobe ali s hematopoetskim tkivom.

Zaradi poravnave zaljubljenih kostnih kamnov je kost sposobna funkcionalne deformacije. Tako upogibne sile ustvarijo tlačne in natezne sile znotraj kosti, kar posledično vodi v nastanek stiskalnih in nateznih trabekul. Ta funkcija omogoča, da se kost skozi celotno življenje strukturno prilagaja funkciji in spremenjenim statičnim pogojem.

Pri mokozni kosti je hitrost preoblikovanja približno trikrat večja kot pri kompaktni kosti. Medtem ko gojenje prevladuje v naraščajoči dobi, po 50. letu prevladuje degradacija, pri čemer imajo odločilno vlogo tukaj starostne hormonske spremembe. S temi procesi rasti in pretvorbe se stari lamelni sistemi razgradijo in zgradijo nove.

Razgradnjo izvajajo osteoklasti. To so kostne celice, ki so posebej namenjene razgradnji. Osteoblasti nato gradijo lamele. Prva generacija osteonov, ki nastanejo s preoblikovanjem tkanih kosti, se imenujejo primarni osteoni, tisti v postopku preoblikovanja se imenujejo preklopne lamele, tisti, ki so že preoblikovani, pa sekundarni osteoni.

Endostej kostne strukture je tanka plast celic, ki nastane iz kostnih pokrivnih celic. Sestava je odvisna od starosti in lokalizacije. Pri odraslih je približno 5% celotne površine pokrite z osteoblasti in osteoklasti, ki so odgovorni za procese pretvorbe in razgradnje, 95% pa tvorijo celice kostnega presadka.

Poleg osteocitov, osteoblastov in osteoklastov se v kosti v obliki matičnih celic nahajajo tudi predhodne celice osteoblastov. Te matične celice se lahko razdelijo in razvijejo v osteoblaste. Osteoblasti se nahajajo tam, kjer nastane kost.

V tkivu se nahajajo kot okrogla plast, ki jo povezujejo celični procesi in sprva tvorijo nemineraliziran matriks, imenovan osteoidna in kolagena vlakna. Po 8-10 dneh kalcij odlagajo se fosfatne soli in osteoblasti se tako rekoč obzidujejo. Po tem se še naprej diferencirajo v osteocite.

Osteoklasti so velike večjedrne celice, ki se razvijejo iz priseljenih krvnih celic in so razvile sposobnost razgradnje kostnega tkiva. So v tesnem stiku s kostnim matriksom in na njegovi površini tvorijo resorpcijske votline (laws of howship), v katerih se kostni matriks razgradi z encimskimi sredstvi. V rastoči kosti so osteoklasti še vedno prisotni v razmeroma velikem številu; v diferencirani lamelarni kosti jih najdemo le na mestih aktivne prenove kosti.

To je približno 1% notranje površine kosti. Čez dan lahko 40–70 μm osteoklasta poje v kost in tako razgradi toliko tkiva, kot je prej nastalo približno 100 osteoblastov. Vsi procesi gradnje in razgradnje kosti potekajo na zunanji in notranji površini kosti, pri čemer sodelujejo zunanja (pokostnica) in notranja pokostnica (endosteum).

Kost je z izjemo hrustančnih sklepnih površin in tetivnih pritrditev obdana pokostnica. Endosteum pokriva notranjo površino kompakt, Havers- in Volkmannove kanale ter vse kostne kroglice sluzaste kosti. Ocenjena površina pokostnica pri odraslih je približno 0.5 m2, endosteuma pa približno 11 m2.