Predstavitev
Ribosomi so celični organeli v citozolu. Služijo gradnji beljakovin. Gradnja beljakovin poteka v različnih fazah v okviru biosinteze beljakovin.
En del biosinteze beljakovin je prevajanje, prevajanje poteka na ribosomih. Tu se mRNA pretvori v aminokislinske verige, iz katerih beljakovin so končno zgrajene. Ribosomi se pojavljajo kot prosti ribosomi v citozolu ali pa nastajajo na citosolni strani membrane grobega endoplazemskega retikuluma (rER).
struktura
Ribosomi so sestavljeni iz majhne in večje podenote, od katerih je vsaka sestavljena iz enoverižne rRNA in različnih beljakovin. Glede na molekulsko maso so evkariontski ribosomi razdeljeni na podenoti 60 S in 40 S, ki imajo skupaj maso 80 S. Prokariontski ribosomi imajo maso 70 S in so sestavljeni iz podenote 50 S in 30 S. Podenote se sintetizirajo v jedru celično jedro in prešel skozi pore celične jedrne membrane v citoplazmo, kjer tvorijo končne ribosome.
Delovanje ribosomov
Ribosomi so kompleksi ribosomske RNA (rRNA) in beljakovin. Funkcija ribosomov je tvorjenje topnih beljakovin, ki pokrivajo lastne potrebe celice. Vsi proteini, ki se pojavljajo v celici, se sintetizirajo na ribosomih.
Natančno aminokislinsko zaporedje je genetsko določeno v DNA in se med transkripcijo prevede v messenger RNA (mRNA). MRNA, sproščena iz celično jedro veže se na majhno podenoto ribosoma, nakar se veže tudi velika podenota in začne se sinteza beljakovin. Majhna podenota prepozna določena zaporedja v mRNA, medtem ko velika podenota poveže posamezne aminokisline in tvori beljakovinsko verigo.
Transkripcija mRNA v verigo aminokislin se imenuje translacija. Celoten ribosom potuje vzdolž mRNA, medtem ko prenosna RNA (tRNA) pridobi in poveže ustrezne gradnike aminokislin. Prevajanje beljakovin, katerih cilj je zunaj celice ali so namenjeni za vključitev v membrano, poteka v grobem endoplazmatskem retikulumu (rER), medtem ko se beljakovine, ki so potrebne v sami celici, sintetizirajo v prostih ribosomih.
