Prelom vranice - v pogovoru se imenuje vranica laceration - (ICD-10-GM S36.0-: Poškodba Vranica) se nanaša na solzo vezivnega tkiva kapsula Vranica (z ali brez parenhimske poškodbe), ki je lahko travmatičnega ali netravmatičnega izvora.
Najpogostejši vzrok za rupturo vranice je trebušna travma (sila v trebuh; travmatična ruptura vranice), običajno kot tupa travma v trebuhu, tj. trebušna stena je nedotaknjena. Vzrok so lahko nesreče pri delu, prometu ali športu. Luknjanje trebušna travmana primer poškodbe z vbodom, strelom ali nabodom lahko povzročijo tudi rupturo vranice, vendar so redke.
V nekaj primerih je lahko ruptura vranice posledica netravmatičnih vzrokov (ICD-10-GM D 73.5-: Infarkt Vranica: ruptura vranice, netravmatična), tj. spontana. Vzroki za spontano rupturo vranice brez travme vključujejo posebne nalezljive bolezni (npr. nalezljiva mononukleoza (Virus Epstein-Barr okužba), malarija) ali hematološke bolezni (npr. levkemije /kri rak), povezan s splenomegalijo (nenormalno povečanje vranice).
Ker lahko ruptura vranice vodi do obsežne intraabdominalne krvavitve (»ki se nahaja znotraj trebuha«) je treba vsakega bolnika s sumom na rupturo vranice takoj sprejeti kot nujno bolnico.
Raztrganje vranice se razlikuje glede na akutne klinične simptome, kot sledi:
- Enostopenjska ruptura vranice: hkratna ruptura kapsule in parenhima → takoj po travmatičnem dogodku, razvoj hemoragične hipovolemije (zmanjšanje količine kri v kroženje zaradi krvavitve).
- Dvostopenjska ruptura vranice: pojav intervala brez simptomov od nekaj ur, dni, tednov, dokler ne pride do razvoja hipovolemije; sprva je tu prisotna le ruptura parenhima s krvavitvijo v še nedotaknjeno kapsulo → razvoj naraščajočega centralnega ali subkapsularnega hematoma (modrica pod kapsulo) → naraščajoče zvišanje tlaka, ki po intervalu brez simptomov privede do spontane kapsulne ruptura
Razvrstitev rupture vranice (ruptura vranice) na 5 vrst glede na resnost, glejte spodaj "Razvrstitev".
Letalnost (smrtnost glede na celotno število ljudi, ki trpijo za boleznijo) je do 15% (močno nihajoči podatki) in je močno odvisna od sočasnih poškodb.
Potek in napoved: Potek in napoved sta odvisna od resnosti rupture vranice in njenega osnovnega vzroka. Odvisno od obsega rupture vranice, konzervativna terapija se izvaja pod natančnim nadzorom v bolnišnici. V večini primerov kirurški terapija je potrebno. Če je mogoče, se izvede operacija za ohranitev vranice. V primeru obsežnih poškodb (fragmentacija organov; ruptura na hilusu) je običajno potrebna splenektomija (kirurško odstranjevanje vranice).
In otroštvo, ohranjanje vranice je uspešno pri izolirani travmi vranice po konzervativnih postopkih v več kot 75% primerov; pri približno 65% primerov pri odraslih.
Po splenektomiji obstaja tveganje za postplenektomski sindrom (OPSI sindrom; ogromen sindrom okužbe s postplenektomijo; foudroyant sepsa) v 1-5% primerov.
Opomba: V primeru splenektomije cepljenje proti pnevmokokom je treba dati takoj po operaciji. To je indikacijsko cepljenje za ogrožene skupine. Trajanje zaščite pred cepljenjem se od posameznika do posameznika zelo razlikuje, približno 3-5 let!
