Izpostavljenost sevanju
Zaradi uporabe sodobnih radioaktivnih materialov s hitrim časom razpada je izpostavljenost sevanju razmeroma majhna. V vsakdanjem življenju je telo izpostavljeno minimalni naravni izpostavljenosti sevanju, ki je izmerjena v Sievertu in znaša približno 0.2 mili Sieverta, torej 2 tisočinki Sieverta. Izpostavljenost sevanju je odvisna od vrste scintigrafija izvedeno.
V primeru ščitnice scintigrafija, je približno 1 milivert siverta, kar je dodatna izpostavljenost, ki ustreza približno polovici naravne izpostavljenosti sevanju v enem letu. V kosti scintigrafija, izpostavljenost sevanju 2.9 miligrama Sieverta ustreza naravnemu sevanju približno enega leta in pol. Če obstaja indikacija za scintigrafijo, so prednosti običajno večje od manjših tveganj, povezanih z izpostavljenostjo sevanju.
Vse radioaktivne snovi, uporabljene v scintigrafiji, zelo hitro propadejo in zato ne obremenjujejo dolgo časa telesa in soljudi. Razpolovna doba je čas, ko polovica radioaktivne snovi propade. Najpogostejši element, ki se uporablja v scintigrafiji, tehnecij, ima fizični razpolovni čas 6 ur.
Vendar pa se radioaktivni delci ob uporabi v človeškem telesu izločijo tudi skozi ledvice, tako da je tako imenovani efektivni razpolovni čas le dve do tri ure. To pomeni, da je sevanje najkasneje tri ure po vbrizgavanju radioaktivnosti sevanje že padlo na polovico prvotne vrednosti. Po največ 6 urah ostane le četrtina itd. Takrat najkasneje iz telesa ne izpusti pomembnega sevanja.
Stroški scintigrafije
Če zdravnik predpiše kakršno koli scintigrafijo in se ta opravi, je to običajna javna in zasebna storitev zdravje zavarovalnice. To pomeni, da so stroški v celoti pokriti. Na primer, stroški scintigrafije ščitnice znašajo od 20 do 50 evrov.
Scintigrafija se uporablja za beleženje najrazličnejših bolezni organov in se lahko uporablja na različne načine. Na primer, postalo je zelo pomembno pri diagnostiki tumorjev in pri odkrivanju vnetnih procesov. V okviru diagnostike ščitnice se scintigrafija uporablja predvsem za odkrivanje hiper- in hipofunkcije ter "vročih in hladnih vozličkov" (ciste ščitnice, tumorji, avtonomna območja itd.).
Scintigrafija skeleta omogoča odkrivanje ali izključitev kostnih tumorjev ali kosti metastaze, zlasti med diagnostiko tumorjev, pa tudi predstavitev vnetnih bolezni kosti in spoji kot tudi obstoječi zlomi kosti. Zaznamo lahko tudi rahljanje ali okužbo ležečih sklepov. V okviru ledvice diagnostika se scintigrafija uporablja predvsem za oceno delovanja ledvic (izločilna sposobnost) in ledvic kri pretok, tako da zoženje ledvic arterije je vsekakor mogoče odkriti kot vzrok kronične visok krvni tlak.
Poleg tega so scintigrafske preiskave pljuč možne tudi, pri čemer se te v glavnem uporabljajo za pregled pljučne perfuzije (perfuzijska scintigrafija) in pljučne prezračevanje (prezračevalna scintigrafija). Oba postopka se običajno uporabljata za diagnozo pljuč embolija (okluzija pljučnega arterije z kri strdek). Tudi pri diagnostiki srca je priprava srčnega scintigrama lahko koristna in nudi informacije o kri pretok v srce če se zoži koronarna plovila or srce sumijo se na napade. Na vseh tukaj omenjenih področjih uporabe pa se lahko uporablja tudi scintigrafija spremljanje napredek postopka ali celo pooperativne diagnostike.
