Simptomi
Ker oksidativni stres sam po sebi ne predstavlja vzorca bolezni, mu ni mogoče dodeliti jasnih simptomov. Namesto tega se oksidativni stres predstavlja dejavnik tveganja za številne druge bolezni. Sem spadajo bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen mellitus, nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen, pa tudi rak.
Predpostavlja se tudi, da ima oksidativni stres odločilno vlogo v procesu staranja. Zato je treba še enkrat omeniti, da je oksidativni stres v osnovi prisoten pri vsakem človeku. Problematično postane šele, ko je določena raven presežena.
Čeprav sam oksidativni stres povzroči poškodbe celice, na primer njene zunanje maščobne plasti, je glavni učinek oksidativnega stresa zmanjšanje zaščitnih in obnavljajočih sistemov v celici. To velja tudi za kožo, zato škoda, ki jo povzročijo zunanji dejavniki, kot so UV sevanje, se lahko kompenzira vedno slabše, kar na koncu vodi do hitrejšega staranja kože. Znaki tega so čedalje tanjša povrhnjica, izguba prožnosti, bolj suha koža, pa tudi bistveno daljši čas regeneracije kože v primeru poškodb.
ZdravljenjeTerapija
Ker oksidativni stres temelji na premiku v ravnovesje v korist oksidativnega sistema, v smislu povečane koncentracije reaktivnih kisikovih spojin, mora terapija temeljiti na krepitvi nasprotnikov. Ti spadajo v redukcijski sistem, vendar jih pogosto imenujejo zgolj antioksidanti, ki ponazarjajo njihovo vlogo antagonistov ROS. Najpomembnejši antioksidanti so vitamini A, C, E in elementi v sledeh cink in selen.
Njihova vloga zaščitnikov pred oksidativnim stresom je bila dokazana v številnih študijah. Vendar ostaja nejasno, ali je dodaten vnos le-teh vitamini in cink dejansko vodi do boljše zaščite pred oksidativnim stresom. Jasno je, da ljudje, ki vodijo zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženost prehrana in pri vadbi se ni treba zanašati na dodaten vnos antioksidantov.
Zato preden vzamete kakršno koli prehrano dodatki, najprej bi morali preveriti svoj življenjski slog. Načeloma se je treba strinjati z izjavo, da ima šport zaščitni učinek pred oksidativnim stresom. Obstaja pa jasna odvisnost od intenzivnosti ukvarjanega športa.
Organi z velikim pretokom energije s celičnim dihanjem, kot je srce, jetra in mišice med telesno aktivnostjo običajno proizvajajo reaktivne kisikove spojine. Vendar imajo ti organi tudi prirojeno sposobnost trajnega povečevanja lastnih zaščitnih funkcij pred oksidativnim stresom zaradi športne aktivnosti, da nadomestijo nastali oksidativni stres. Tako je na splošno mogoče s športno aktivnostjo povečati zaščitne sisteme pred oksidativnim stresom.
To postane kritično le, če se šport ukvarjamo zelo intenzivno, saj lahko organi potem le delno kompenzirajo nastale kisikove spojine in lahko pride celo do povečanega oksidativnega stresa. Tako je zaščitni učinek športa vedno vprašanje stopnje telesne aktivnosti. Da bi se izognili oksidativnemu stresu, mora biti v telesu vedno dovolj antioksidantov, ki ga lahko preprečijo.
Kot smo že omenili, vitamini A, C in E ter elementi v sledeh selen in cink so med najpomembnejšimi predstavniki te skupine. A prehrana namenjen izogibanju oksidativnemu stresu, mora zato vsebovati veliko teh snovi. V večini primerov pa je to mogoče doseči z zadostno porabo zelenjave in sadja in brez dodatnega vitaminski pripravki je treba sprejeti.
Če ta želja kljub temu obstaja, je to treba storiti po posvetovanju z zdravnikom, saj lahko preveliko odmerjanje vitaminov povzroči resne neželene učinke. Sum, da uživanje hrane z visoko vsebnostjo sladkorja in maščob ne vsebuje le malo antioksidantov, ampak tudi spodbuja razvoj reaktivnih kisikovih spojin. Zato lahko zdrav na oksidativni stres zelo dobro vpliva prehrana, tudi brez dodatnega dodatki.
Vsi članki v tej seriji:
