Akustična neuroma (AKN) (sopomenka: vestibularni švannom, VS; ICD-10-GM D33.-: benigna novotvorba možganov in drugih delih osrednjega živčni sistem) se nanaša na benigni (benigni) tumor, ki izvira iz Schwannovih celic vestibularnega dela VIII. lobanjskega živca. Kranialni živec, slušni in vestibularni živci (vestibulokohlearni živec, akustični živec; oktavalni živec) in se nahaja v notranjosti slušni kanal (intrameatal) ali v cerebelopontinskem kotu (extrameatal), če je obsežnejši.
Akustična neuroma predstavlja najpogostejši tumor cerebelopontinskega kota.
Več kot 95% vseh AKN je enostranskih. Nasprotno pa v prisotnosti nevrofibromatoza tipa 2 (NF2), akustična nevroma običajno se pojavi dvostransko.
Razmerje med spoloma: Moški in ženske so enako prizadeti.
Najvišja pogostnost: bolezen je običajno očitna po 30. letu starosti. Najvišja incidenca je v 5. in 6. desetletju življenja.
Incidenca (pogostost novih primerov) je približno 1 bolezen na 100,000 prebivalcev na leto. Akustični nevrom predstavlja približno 6% vseh intrakranialnih (ki se nahajajo v lobanja) tumorji. 80-90% vseh tumorjev na dnu lobanja so akustične nevrome.
Potek in napoved: Akustični nevrom se razvija počasi do zelo počasi (desetletja) in običajno povzroči malo simptomov. Izbira terapija je v veliki meri odvisna od velikosti tumorja in vedenja rasti, okvare sluha, starosti in splošnega stanja zdravje bolnika. Poleg tega o tem, ali obstaja povezava z nevrofibromatozo. Akustični nevrom je benigni tumor, raste le, da se izpodriva in ne tvori metastaze (hčerinski tumorji). Prognoza je običajno dobra. Pri starejših bolnikih je opazovalno čakanje (tako imenovano »budno čakanje«) upravičeno. Pri otrocih in mladostnikih je običajno potrebno takojšnje zdravljenje. Letne stopnje rasti tumorja se gibljejo od 0.3 do 4.8 mm. Ali bo bolniku operacija koristila, je odvisno od posameznega poteka bolezni. Tudi po operaciji ni določenih napovedi za tinitus (zvoni v ušesih) in vrtoglavica.
