Simptomi
Glede na lokacijo škode in njen vzrok, živčne bolečine lahko ima različne oblike. Če je na primer motorični živec poškodovan, se lahko poleg tega pojavijo tudi simptomi, kot je paraliza živčne bolečine, ki je posledica funkcionalne okvare prizadetega živca. V nevropatski bolečina, ločimo nevralgiformno in vzročno-bolečinsko bolečino.
Nevralgiformna bolečina je kratkega, nasilnega, strelskega značaja, ki se lahko pojavi pri vrsti napadov. Vzročna algiforma bolečina kaže kot vztrajno dolgočasno gori ali mravljinčenje. Kronifikacija se lahko pojavi zlasti pri tej vrsti bolečine.
Izzvana bolečina je še en simptom. Tu lahko bolečino izzovejo tudi dražljaji, ki v običajnih okoliščinah ne bi povzročali bolečine (tako imenovana alodinija). Tudi nošenje oblačil na koži je neprijetno.
Tudi občutek vročine, mraza ali pritiska lahko pretirano povečamo, tako da tudi te dražljaje dojemamo kot boleče (temu rečemo hiperalgezija). Bolečina pri diferenciaciji je pogosto povezana z začetno otrplostjo, ki se sčasoma spremeni v zgoraj opisane simptome nevropatske bolečine. V primeru fantomska bolečina, občutek bolečine se običajno pojavi na mestu, kjer je bil prej amputiran ud.
Bolečina, ki se pojavi, se lahko kaže na različne načine. A gori občutek, ki se občasno ne pojavlja neprekinjeno. Možni so tudi občutki, kot so vročina, mraz ali mravljinčenje.
Včasih živčne bolečine je tudi srbeč ali podplutba. Občutke, ki se pojavijo, lahko okrepijo tudi zunanji vplivi, kot so stres, spremembe vremena in temperature ali strah. Bolečine v osrednjem živcu se lahko kažejo tudi na različne načine.
Če je mesto poškodbe v talamus, možganov steblo oz hrbtenjača, je pogosto gori in spremlja nelagodje, zlasti v rokah in nogah. Lahko pa pride tudi do vrtanja ali trganja. Poleg tega, kjer se kaže bolečina v živcu, prekomerna aktivnost simpatičnega živčni sistem pogosto opazimo.
To lahko povzroči prekomerno potenje in pordelost kože. Bolečina se pogosto pojavi na velikem območju in jo je mogoče čutiti površno in poglobljeno. Drugi simptom je izzvana bolečina.
Tu lahko bolečino izzovejo tudi dražljaji, ki v običajnih okoliščinah ne bi povzročali bolečine (tako imenovana alodinija). Tudi nošenje oblačil na koži je neprijetno. Tudi občutek vročine, mraza ali pritiska lahko pretirano povečamo, tako da tudi te dražljaje dojemamo kot boleče (temu rečemo hiperalgezija).
Bolečina pri diferenciaciji je pogosto povezana z začetno otrplostjo, ki se sčasoma spremeni v zgoraj opisane simptome nevropatske bolečine. V primeru fantomska bolečina, občutek bolečine se običajno pojavi na mestu, kjer je bil prej amputiran ud. Bolečina, ki se pojavi, se lahko kaže na različne načine.
Možen je pekoč občutek, ki se občasno ne pojavi neprekinjeno. Možni so tudi občutki, kot so vročina, mraz ali mravljinčenje, včasih pa bolečine v živcih občutijo tudi srbenje ali podplutbe. Občutke, ki se pojavijo, lahko okrepijo tudi zunanji vplivi, kot so stres, spremembe vremena in temperature ali strah.
Bolečine v osrednjem živcu se lahko kažejo tudi na različne načine. Če je mesto poškodbe v talamus, možganov steblo oz hrbtenjača, je pogosto pekoč in ga spremlja nelagodje, zlasti v rokah in nogah. Lahko pa pride tudi do vrtanja ali trganja.
Poleg tega, kjer se kaže bolečina v živcu, prekomerna aktivnost simpatičnega živčni sistem pogosto opazimo. To lahko povzroči prekomerno potenje in pordelost kože. Bolečina se pogosto pojavi na velikem območju in jo je mogoče čutiti površno in poglobljeno.
Zdravljenje živčne bolečine je običajno odvisno od njenega vzroka, kolikor je znano. Če bolečino povzroči okužba, antibiotiki ali protivirusna zdravila so prva izbira, odvisno od povzročitelja. Če Pomanjkanje vitamina je vzrok za bolečino v živcu, celo dopolnitev lahko ublaži simptome.
V primeru bolečine v živcu, ki jo povzroča sladkorna bolezen, pravilno nastavitev kri raven sladkorja že lahko povzroči, da bolečina v živcu popusti. Če bolečine v živcu povzroča zastrupitev (zastrupitev), tudi izpustitev škodljive snovi pogosto vodi do izboljšanja simptomov. Če je vzrok mehaničnega izvora, npr. Motnje krvnega obtoka, ki jih povzroča pritisk zaradi poškodbe ali, kot v primeru hernije diska, zožitev hrbtenični kanal, to se običajno zdravi kirurško.
To na splošno prinaša hitro olajšanje, čeprav je treba upoštevati individualna tveganja operacije. Kirurški ukrepi lahko izboljšajo tudi simptome drugih živčnih bolečin, katerih vzrok je v moteni obdelavi in prenosu dražljajev v živčni sistem. Sem spadajo blokade simpatičnega živčnega sistema, na primer v talamus bolečine ali neposredno v bolečinskih poteh, če dejanske lokacije bolečine v živcu ni mogoče jasno določiti.
Če vzrok bolečine v živcu ni znan, lahko simptomatsko zdravljenje olajša. To vključuje predvsem zdravljenje z zdravili, pa tudi alternativne metode zdravljenja proti analgeziji (lajšanje bolečin), kot so akupunktura or psihoterapija. Tu se pacienti s pomočjo posebnega treninga naučijo, kako se spoprijeti z lastnim dojemanjem bolečine in, na primer, kako jo v veliki meri zatreti s ciljno usmerjeno motnjo.
Ta metoda se uporablja predvsem za dolgotrajne bolečine v živcih, kot so fantomska bolečina. V terapiji z zdravili obstaja več možnih snovi. Morfiji, ki so sicer najučinkovitejši proti bolečinam, so pa manj možnosti izbire za bolečine v živcih.
Ker bolečine v osrednjem živcu ali epileptične napade podobne živcu, kot so multipla skleroza neposredno vpliva na strukture centralnega živčnega sistema, prednost imajo zdravila, ki delujejo na te strukture. Sem spadajo antikonvulzivi za epileptične napade, bolečine v streljanju živcev in antidepresivi za trajne bolečine. Antikonvulzivi so antikonvulzivne snovi in predvsem zdravila za zdravljenje epilepsije, vendar se uporabljajo tudi pri terapija proti bolečinam.
Aktivne sestavine uravnavajo prenos in prenos impulzov z vezavo na strukture, ki so prekomerno vznemirjene tako pri epilepsijah kot pri bolečinah v živcih. Tej vključujejo gabapentin in karbamazepin. Antidepresivi se uporabljajo predvsem pri zdravljenju depresija, imajo pa tudi učinke lajšanja bolečin, odvisno od njihovega mehanizma delovanja.
Z zaviranjem signalno učinkovin, ki prevajajo bolečino, ali s preprečevanjem razpada sporočil za lajšanje bolečin se moti prenos bolečinskih impulzov. V tem kontekstu so pogosto uporabljena sredstva amitriptilin, klomipramin, imipramin in doksepin. Druga možnost za zdravljenje živčne bolečine je električna stimulacija, tako imenovana transkutana električna stimulacija živcev (TENS), ki se uporablja pri fantomski bolečini in je tako globoka možganov med drugim tudi stimulacijo centralne bolečine. Tu se elektrode uporabljajo za ustvarjanje svetlobnih dražljajev v obliki trenutnih impulzov in njihovo oddajanje v živčna vlakna. To zatira prenos in s tem tudi zaznavanje bolečine.
