Simptomi | Okužba novorojenčkov

Simptomi

Najprej je pomembno razlikovati med sistemsko okužbo novorojenčkov (novorojenčkova sepsa) in lokalno okužbo novorojenčkov, saj imata obe bolezni različne vzroke ter terapevtske posledice in posledice. Pri novorojenčkih obstajata dve različni obliki sepse. Ena se imenuje zgodnja sepsa ali zgodnja okužba, če se pojavi v prvih 72 urah življenja novorojenčka.

Najpogostejši vzrok je zarodek Streptococcus agalactiae, ki mu tesno sledi E. coli bakterije. Manj pogosto listerije in stafilokoki so vzrok. The kalčki običajno izvirajo iz maternične vaginalne flore in se otroku običajno prenesejo pred rojstvom v času amnijske okužbe.

Patogeni vstopijo v rojstni kanal in maternice Iz rektum in vagine matere ter tam povzročajo vnetje jajčnih membran. Nato patogeni vstopijo v plodovnica okolico plod. Ta mehanizem povzroči, da še nerojeni otrok pride v stik s povzročitelji bolezni in jih aspirira.

Rezultat je torej pljučnica pri dojenčku. Vendar pa se patogeni med rojstvom lahko prenesejo tudi na novorojenčka. Za pozno sepso ali pozno nastopno sepso / okužbo je značilen pojav bolezni 72 ur po rojstvu.

Ta pozna sepsa se lahko še vedno pojavi v bolnišnici ali pa se pokaže, ko so starši otroka že odpeljali domov. Mehanizem nastanka je običajno enak kot pri zgodnji septi. Tudi tu so povzročitelji bolezni, ki se med porodom prenašajo z matere na otroka in tako sprožijo okužbo.

O imunski sistem novorojenčka lahko okužbo zadrži le malo dlje, tako da se pojavi malo kasneje. Tudi potek okužbe se lahko v nekaj urah hitro poslabša. Bolnišnične okužbe so strogo ločene od teh dveh oblik okužbe.

V teh primerih, kalčki se prenašajo na otroka med hospitalizacijo, na primer z laganjem Vena dostop oz intubacija. Včasih bolnišnična okužba se imenuje tudi pozno nastopna sepsa. Obstajajo pogosti dejavniki tveganja, zaradi katerih je pojav sepse pri novorojenčku verjeten.

Obe obliki sepse se povečata pri nedonošenčkih (pred 37. tednom gestacijske starosti) in novorojenčkih z nizko porodno težo. Pozno sepso spodbujajo tudi ukrepi, kot je umetno hranjenje z a želodec cevni ali ležeči venski dostop. V zgodnji sepsi je materin sindrom amonijeve okužbe zelo visok dejavnik tveganja.

Če skupina B streptokoki se odkrijejo v materinem nožničnem razmazu ali če se povečajo bakterije (bakteriurija) najdemo v urinu, močno se poveča tudi tveganje za zgodnjo sepso pri novorojenčku. Streptokoki so grampozitivni patogeni, ki lahko povzročijo najrazličnejše bolezni. Imajo pomembno vlogo pri razvoju novorojenčkov.

Tako imenovana skupina B streptokoki so najpogostejši patogeni, ki povzročajo neonatalno sepso. To so zlasti povzročitelji Streptococcus agalactiae, ki jih otrok običajno prenese na otroka. To se lahko zgodi med ali pred rojstvom.

Posebej se boji sindroma amnijske okužbe matere, ki ga povzročajo zlasti Streptococcus agalactiae (pa tudi Staphylococcus, Enterococcus itd.). Ta okužba predstavlja veliko tveganje za včasih smrtno nevarno sepso otroka, pa tudi matere, zato jo je treba zdraviti z antibiotiki v vsakem primeru. Znaki takšnega sindroma okužbe ammniona pri materi zaradi streptokokov so visoki povišana telesna temperatura matere (> 38 °), smrdeč vonj plodovnica, boleč pritisk maternice in prezgodnji popadki kot tudi prezgodnji pretrganje mehurja.

Ugotovitve pregleda kažejo na povečan CRP (C-reaktivni protein) in povečan BSG (kri stopnja sedimentacije) pri materi, pa tudi levkocitoza (povečano število belih krvnih celic). Ti trije parametri predstavljajo klasične vrednosti vnetja. Pri otrocih tahikardija (> 100 utripov na minuto) opazimo že pred rojstvom.

Patogeni a okužba novorojenčka se lahko prenašajo na otroka prek plodovnica še pred rojstvom. To se običajno zgodi v prvih treh dneh življenja in je zato znano tudi kot zgodnja sepsa. Najpogostejši patogeni vključujejo streptokoke skupine B (Streptococcus agalactiae), E. coli, listerijo, klebsiel Staphylococcus aureus. Ti bakterije običajno vstopijo v nožnico preko rektum.

Preko vaginalne flore bakterije nato nadaljujejo vzpon v porodni kanal in v maternice. To lahko privede tudi do sindroma amnijske okužbe, pri katerem poleg jajčnih membran prizadeneta še plodovnico in nerojenega otroka. Kot rezultat sindroma amnijske okužbe se a okužba novorojenčka se lahko spet razvije.

Carski rez preprečuje, da bi se novorojenček okužil pri prehodu skozi nožnico. Vendar a okužba novorojenčka ni mogoče popolnoma preprečiti. V nekaterih primerih se okužba pojavi pred rojstvom ali takoj po rojstvu.

Pri pozni novorojenčki (sepsa s poznim začetkom) je prenos kalčki poteka bodisi med rojstvom in izbruhne pozneje ali po rojstvu z mikrobi med bivanjem v bolnišnici (bolnišnična) Skladno s tem se znaki bolezni pojavijo pozneje kot v primeru zgodnje okužbe novorojenčkov. Tudi zarodni spekter je drugačen.

Ker je carski rez kirurški poseg, lahko nastanejo kirurški zapleti. Zato je treba skupaj s strokovnjakom vedno razmisliti, katera vrsta poroda je za posameznika najvarnejša. Popkovna okužba (omfalitis) je lokalna okužba pri novorojenčkih. Značilno je, da patogeni, ki so običajno streptokoki oz stafilokoki, jih mati prenaša na otroka, kar povzroči bakterijsko vnetje popka. To okužbo spodbuja tudi preredka menjava plenic in pomanjkanje higiene.