Simptomi psevdomembranskega kolitisa | Psevdomembranski kolitis

Simptomi psevdomembranskega kolitisa

Simptomi psevdomembranskega kolitis segajo od blagih driska, ki se čez nekaj časa omeji na hud občutek bolezni z masivnimi vodnimi, krvavimi driska in zvišana telesna temperatura. Poleg tega se prizadeti bolniki pritožujejo nad hudimi bolečine v trebuhu in trebušni krči. Vendar simptomi niso neposredno povezani z resnostjo bolezni.

Klinične slike se zato ne sme uporabljati izključno za oceno resnosti bolezni. Zaradi poškodbe črevesja lahko pride do črevesne rupture (perforacije), ki lahko privede do peritonitis. Če je bolezen tako napredovala, je smrtna, če je ne zdravimo.

Ali je psevdomembranski kolitis mogoč brez driske?

Psevdomembranski kolitis brez driska je zelo redka. Driska je pravzaprav vodilni simptom bolezni. Brez prisotnosti driske je diagnoza bistveno težja. V redkih primerih psevdomembranski kolitis lahko opazi tudi le bolečine v trebuhu.

Je psevdomembranski kolitis nalezljiv?

Psevdomembranski kolitis ni nalezljivo. Povzročajo ga nekateri bakterije v črevesju, ki pa imajo vlogo le pri bolnikih, katerih črevesna flora (celota mikroorganizmov, ki kolonizirajo črevesje) je bila zaradi vnosa antibiotikov znatno oslabljena. Okužba torej ni mogoča.

trajanje

Trajanje psevdomembranski kolitis je v veliki meri odvisna od resnosti bolezni in terapije.Pri bolnikih, ki so hudo bolni in ne prejemajo nobene terapije, lahko bolezen v najslabšem primeru povzroči smrt. Če zdravljenje poteka z ukinitvijo antibiotika, ki je sprožil bolezen, in z zdravljenjem z drugimi antibiotiki, simptomi (driska, bolečine v trebuhu) se ponavadi relativno hitro umirijo, odvisno od resnosti bolezni.

Diagnoza

Psevdomembranske obloge so v endoskopsko vidne rektum kot rumene usedline (psevdomembranski kolitis). Poleg tega imata klinika in anamneza pomembno vlogo. Vprašanje prejšnjega zdravljenja z antibiotiki je še posebej pomemben pokazatelj diagnoze.

Simptomi psevdomembranskega kolitisa pa se lahko začnejo takoj z antibiotično terapijo in tudi do 4 tedne po njej. Pomembno je razlikovati med "resničnim" psevdomembranskim kolitisom in kolitisom, povezanim z antibiotiki, da lahko izberemo pravo terapijo. Dokazi o prisotnosti aktivnega Clostridium difficile je odkrivanje toksinov v blatu in kulturi blata.

Za diagnozo številnih bolezni je potreben histološki pregled, torej histološki pregled drobnega tkiva. To ne velja za psevdomembranski kolitis. V tem primeru se diagnoza postavi na podlagi kliničnih informacij (driska, vnos antibiotikov) in morebitnih slikovnih ukrepov (trebušna ultrazvok, računalniška tomografija, slikanje z magnetno resonanco) in predvsem s pomočjo kolonoskopija. V blatu je mogoče zaznati tudi sprožilno bakterijo.