Sindrom dihalne stiske pri odraslih

Sindrom dihalne stiske pri odraslih (ARDS; sindrom dihalne stiske pri odraslih (akutni)) - pogovorno imenovan šok pljuč - (odrasli (akutni) respiratorni distresni sindrom; sinonimi; odrasli respiratorni distresni sindrom [ARDS]; ARDS [odrasli respiratorni distresni sindrom]; respiratorni distresni sindrom; odrasli respiratorni distresni sindrom [ARDS]; respiratorni distresni sindrom; hialinske membrane pri odraslih; pljučna insuficienca po šok; Pljučna insuficienca po travmi; Sindrom dihalne stiske pri odraslih; ICD-10-GM J80) opisuje akutna respiratorna odpoved v predhodno pljuč-zdravi posamezniki.

Glavne značilnosti ARDS so huda hipoksija (kisik pomanjkanje) in pljučni obojestranski infiltrati (dvostransko priseljevanje vnetnih celic v pljuč tkivo).

ARDS je opredeljen v skladu z berlinsko definicijo (European Society of Intensive Care Medicine, American Thoracic Society, Society of Critical Care Medicine) (glej razvrstitev spodaj).

Podatki o incidenci (pogostost novih primerov) se gibljejo med 5-50 primerov na 100,000 prebivalcev na leto (v Nemčiji). Ob upoštevanju resnosti bolezni je incidenca hudih ARDS približno 1.5 primera na 100,000 prebivalcev na leto, incidenca blagih ARDS pa približno 89 primerov na 100,000 prebivalcev na leto.

Potek in napoved: Napoved je odvisna od uspeha terapija glede na osnovno bolezen in na čas uvedbe terapije za ARDS (prej kot bolje). Redno alkohol poraba in že obstoječe zunajpljučne bolezni poslabšajo prognozo. Priznana terapevtska strategija je zaščitna proti pljučem ("zaščita pljuč") prezračevanje kolikor je le mogoče.

Letalnost (smrtnost glede na skupno število ljudi z boleznijo) je približno 10% za posttraumatski ARDS brez v prsih travme, približno 25% za posttravmatski ARDS s travmo prsnega koša, približno 50% za parapnevmonični ARDS in več kot 80% za ARDS s sepso (sepsa kri) in multiorgandysis.