King-Kopetzkyjev sindrom je izraz, ki se uporablja za opis nejasne slušne disfunkcije oz motnja slušnega procesiranja. Slušni pomeni "ki se nanaša na slušni sistem." Ta motnja je še vedno sorazmerno neraziskana, vendar prizadene približno deset odstotkov vseh bolnikov, ki poiščejo zdravljenje zaradi težav s sluhom. Prizadeti so zlasti odrasli, starejši otroci in mladostniki.
Kaj je King-Kopetzkyjev sindrom?
King-Kopetzkyjev sindrom (KKS) je del klinične slike motenj slušne predelave in zaznavanja. Sposobnost slišati z razumevanjem medicinski strokovnjaki delijo na slušno zaznavanje in slušno obdelavo informacij. Če so moteni osrednji procesi sluha, sprememb v času, intenzivnosti ali pogostosti zvočnih informacij morda ne bo mogoče pravilno analizirati in obdelati. V tem primeru so zvoki le napačno lokalizirani ali moteči zvoki niso zatirani. King-Kopetzkyjev sindrom se posebej nanaša na disfunkcijo s slabim razumevanjem govora ob prisotnosti hrupa v ozadju. Sindrom je dobil ime po Samuelu J. Kopetzkyju in PF Kingu, ki sta motnjo prvič podrobneje preučila v zgodnjih petdesetih letih.
Vzroki
Vzroki King-Kopetzkyjevega sindroma niso dokončno določeni. Sumijo se na organske in genetske ter psihološke vplivne dejavnike. Ker opazimo družinsko kopičenje sindroma, dednosti ni mogoče izključiti. Kot primer psihološkega sprožilca sindroma je sluh stres. Občutljivo notranje uho je vsakodnevno izpostavljeno najrazličnejšim zvočnim zahtevam in se zelo občutljivo odzove kot zgodnji pokazatelj različnih bolezni. Na primer, latentni hrup letala ponoči ali prometni hrup bližnje avtoceste lahko pomenita zvok stres, ki se, če je vztrajna, lahko kaže v motnji obdelave in zaznavanja ali drugi bolezni ušesa. Presenetljivo je, da velik del prizadetih doživlja sočasne psihološke nepravilnosti, kot so povečane stopnje socialne tesnobe ali obsesivno kompulzivna motnja.
Simptomi, pritožbe in znaki
Prizadeti posamezniki s King-Kopetzkyjevim sindromom opisujejo okvare sluha in razumevanja govora, zlasti kadar se vzporedno dodajajo motnje hrupa. Na različne podslužbe slušnega zaznavanja lahko vplivajo posamično ali v kombinaciji. Na primer, sposobnost prostorske klasifikacije in lokalizacije zvočnega vira zvočnika je lahko poslabšana. Primanjkljaji znotraj slušne izbire vodi pacientom, ki ne morejo filtrirati govornih informacij iz vseh sočasno pojavljajočih se vsakodnevnih hrupov (pogovori drugih ljudi, zvoki pri delovanju strojev in ventilatorjev itd.). Na primer, v šoli imajo otroci z motnjami slušne selekcije težave s filtriranjem zvokov iz besed v zunanjem hrupu in razumevanjem tega, kar govori učitelj. Težave z zaznavanjem in obdelavo se lahko pojavijo tudi pri podobnih zvočnih tonih.
Diagnoza in potek bolezni
Če bolnik s težavami s sluhom poišče zdravniško pomoč, ga običajno opravi otolaringolog ali zdravnik s poudarkom na otroški avdiologiji. Prvič, akutni organski vzroki, kot je srednje uho ali ušesni kanal vnetje se pregledajo z otoskopijo. Diagnoza vključuje tudi podrobno razpravo o simptomih in predhodnih boleznih. Če je izključena motnja perifernega sluha, torej neposredna poškodba ušesa, se opravijo različni testi sluha. V opisani klinični sliki prizadete osebe kažejo manjše nepravilnosti v številnih delih slušnega sistema, večinoma v notranjem ušesu, na zvočnem avdiogramu. Poleg tega je izpolnjen vprašalnik za zapis "indeksa hendikepa socialnega sluha" (SHHI), kar ima za posledico opazne vrednosti v tej klinični sliki. Številni prizadeti imajo tudi izrazito preobčutljivost za hrup, kar povzroči zaščitno vedenje, ki se v času bolezni povečuje. Če bolezen ostane nezdravljena, se pri prizadetih pojavijo težave, zlasti če se istočasno pojavijo psihološke nepravilnosti, kot so zgoraj omenjene. Bolniki, ki trpijo zaradi socialne tesnobe in imajo težave z razumevanjem govora, hitro zapadejo v socialno izolacijo, poleg tega pa motnje slušne obdelave in zaznavanja pogosto spremljajo zamude pri razvoju jezika, težave pri branju in črkovanju ter pomanjkanje pozornosti. Prizadete osebe ne morejo pravilno zaznati zvokov govora in jih zato ne morejo pravilno reproducirati. Diagnoza čim prej je zato bistvenega pomena, zlasti pri otrocih in mladostnikih, da lahko ustrezno spodbuja nadaljnji razvoj.
Zapleti
King-Kopetzkyjev sindrom pretežno povzroča pritožbe in motnje sluha. Ti lahko znatno prizadenejo vsakdanje življenje prizadete osebe in še bolj zmanjšajo kakovost življenja. Podobno obstajajo težave z razumevanjem in sluhom govora, tako da običajna komunikacija običajno ni mogoča za prizadeto osebo.
King-Kopetzkyjev sindrom lahko tako poveča tudi nekatera življenjska tveganja, saj nevarnosti morda ne bodo pravočasno prepoznane. Niso redki razvojni in koncentracija motnje, zlasti pri otrocih. Trpijo tudi prizadeti vnetje ušesa ali ušesnega kanala. V najslabšem primeru to lahko vodi za dokončanje izguba sluha. Poleg tega lahko otroci trpijo tudi zaradi motenj v razvoju jezika in motenj pozornosti. Zdravljenje King-Kopetzkyjevega sindroma je vzročno in simptomatsko. V mnogih primerih osnovne bolezni ni več mogoče omejiti in bolnik je odvisen od različnih terapij, da bi se izognil zapletom v vsakdanjem življenju. Običajno lahko slušni aparat razmeroma dobro kompenzira simptome.
Kdaj je treba iti k zdravniku?
Ljudje, ki opazijo omejitve sluha, morajo obiskati zdravnika. Če se dodajo še drugi simptomi, na primer težave pri obdelavi tega, kar je rečeno, ali nevrološki izpadi, je treba iti k otolaringologu ali ušesu, nos in specialist za grlo s pritožbami še isti dan. Zdravnik lahko izključi akutne vzroke in postavi diagnozo. Ljudje, ki so večkrat izpostavljeni sluhu stres so še posebej verjetni, da bodo razvili King-Kopetzkyjev sindrom. Enako velja za ljudi, ki trpijo zaradi socialne tesnobe ali drugih psiholoških težav. Prejšnje bolezni notranjega ušesa lahko tudi vodi do razvoja King-Kopetzkyjevega sindroma. Tistim, ki spadajo v te rizične skupine, je najbolje, da se nemudoma posvetujejo s svojim zdravnikom in pojasnijo njihove pritožbe. Prizadete otroke je treba odpeljati k pediatru. Če zdravljenja ne bomo izvajali, bo motnja sluha napredovala in bo s svojim napredovanjem povzročala težave s komunikacijo in druge zaplete. Kdor opazi znake slušne motnje pri sorodniku ali prijatelju, naj poišče zdravniško oceno.
Zdravljenje in terapija
King-Kopetzkyjev sindrom je mogoče zdraviti na več načinov, odvisno od suma vzroka. Številne znanstvene študije kažejo, da ciljno usmerjeno funkcionalno slušno usposabljanje za izboljšanje fonološke zavesti pozitivno vpliva na sposobnost razlikovanja zvokov. V idealnem primeru to povzroči tudi izboljšanje zmogljivosti v primeru težav z branjem in črkovanjem. Če so osnovni vzroki psihološki in bolezen spremljajo drugi nevrološki simptomi, je priporočljivo tudi, da se zdravljenje uskladi s psihoterapevtom oz. psihiater. Celovit vedenjska terapija koncepti v povezavi z zmanjšanjem stresa in uprava zdravila podpirajo proces okrevanja in pomagajo zmanjšati tesnobno napetost. V skupinskih situacijah se bolniki poleg pozornega poslušanja na primer usposobijo za vprašanja, ko ne razumejo, ali za ustvarjanje mnemotehničnih naprav. Pogosto se priporoča posebna strategija spopadanja. V primeru težav s sluhom bi morali prizadeti zavestno uporabljati dodatne, neslišne vire informacij in na primer vzporedno brati z ustnic. Če je merljivo izguba sluha med preskusom sluha, terapija po potrebi lahko priporoči tudi uporabo slušnega aparata.
Obeti in napovedi
Ker se King-Kopetzkyjev sindrom pogosto pojavlja v povezavi z anksioznostjo in obsesivno-kompulzivnimi motnjami, bi morali prizadeti posamezniki najprej pojasniti, ali so takšne motnje v njih prisotne. V tem primeru ciljno usmerjeni psihoterapija lahko prinese velik uspeh in hkrati izboljša tudi sedanje motnje zaznavanja in obdelave. Slušni stres, kot so gradbeni hrup, glasna glasba, pa tudi kričanje otrok, je lahko sprožilec bolezni in jo poslabša z obnovljenim hrupom. V vsakdanjem življenju je pogosto težko uiti se hrupu okolja, zato je pomembno zagotoviti potrebno tišino, vsaj v zasebnem okolju. Namestitev več zvočno izoliranih oken je lahko rešitev, vendar je treba to v primeru najema nepremičnin uskladiti z najemodajalcem. Če se nočete odpraviti na koncerte ali podobne prireditve, morate po posvetovanju z zdravnikom kupiti ustrezno zaščito za sluh. Za prizadete otroke in mladostnike je izogibanje slušnim stresom pogosto veliko težje, saj med prostočasnimi aktivnostmi seveda delujejo glasneje. V pogovoru z učitelji otrokom omogoči, da svoje odmore preživijo zaščiteni pred hrupom v šoli. Poleg tega se učitelji lahko potrudijo, da med poukom ravni hrupa ostanejo nizke. Redni pregledi omogočajo tudi ugotavljanje, ali lahko sodobni slušni aparat znatno olajša simptome.
Preprečevanje
Verjetni vzroki King-Kopetzkyjevega sindroma niso bili ustrezno raziskani ali razumljeni. Neposredna preventiva ukrepe zato ni mogoče oblikovati. To še posebej velja, če se potrdi domneva dednosti klinične slike. Zato lahko navedemo le priporočilo celostno zdravega načina življenja in izogibanje stresu ukrepe za preprečevanje.
Spremljanje
V večini primerov je ukrepe King-Kopetzkyjevega sindroma močno omejeni ali v nekaterih primerih prizadeti osebi sploh niso na voljo. Pri tej bolezni je prva naloga zelo zgodaj obiskati zdravnika, da se preprečijo nadaljnji zapleti ali simptomi. Zgodnja diagnoza običajno zelo pozitivno vpliva na nadaljnji potek bolezni in lahko tudi prepreči nadaljnje poslabšanje simptomov. Večina prizadetih s King-Kopetzkyjevim sindromom je odvisna od psihološkega zdravljenja. Podpora prijateljev in družine je pogosto zelo pomembna, da se prepreči nadaljnje poslabšanje psihološkega stanja stanje. V primeru težav s sluhom mora prizadeta oseba zagotovo nositi slušni aparat, da prepreči nadaljnje poškodbe sluha slušni kanal. Na splošno pomoč in podpora družine zelo pozitivno vpliva na nadaljnji potek sindroma King-Kopetzky. Če prizadeta oseba želi imeti otroke, je mogoče opraviti tudi genetsko testiranje in svetovanje. To lahko prepreči ponovitev bolezni pri prizadeti osebi.
Kaj lahko storite sami
Vzroki King-Kopetzkyjevega sindroma še niso dokončno določeni. Vendar je sindrom presenetljivo povezan z obsesivno kompulzivna motnja in socialna tesnoba. Bolniki, ki trpijo za King-Kopetzkyjevim sindromom in so hkrati duševno bolni, bi te bolezni zagotovo morali zdraviti. Obstaja velika verjetnost, da se bodo hkrati izboljšale tudi slušna obdelava in motnje zaznavanja. Poleg tega King-Kopetzkyjevega sindroma ne more sprožiti samo slušni stres, temveč ga lahko tudi poslabša. Prizadeti bi se torej dobro izognili hrupu, kolikor je le mogoče. Glasna glasba, kričanje otrok in gradbeni hrup veljajo za posebej škodljive. Te dejavniki stresa se je treba izogibati. To ni vedno enostavno, zlasti za otroke in mladostnike, ki komunicirajo s svojimi vrstniki. Če sindrom omogoča obiskovanje običajne šole, bi morali biti učitelji vsekakor obveščeni o motnji in prizadetim otrokom omogočiti, da odmore, ki so običajno še posebej hrupni, preživijo na zaščitenem območju. Koristno je tudi, če je med poukom raven hrupa nizka, kar ne koristi samo bolan otrok ampak navsezadnje vsi učenci. V vsakem primeru pa bi morali prizadeti preveriti tudi, ali imajo zaslišanje stanje lahko izboljša sodobni slušni aparat, kar je pogosto pogosto.
