O tarzal sindrom tunela je eden od sindromov stiskanja živcev. Ločimo med sprednjim in zadnjim delom tarzal sindrom tunela. Sprednji del tarzal tunelski sindrom prizadene N. fibularis profundus.
Pri sindromu zadnjega tarzalnega kanala je tibialni živec stisnjen v tako imenovanem tarzalnem kanalu. Oba izvirata iz Išijatičan živca ("Ishiadični živec"). Sindrom zadnjega tarzalnega kanala se pojavlja pogosteje.
Tibialni živec poteka vzdolž zadnjega spodnjega dela noga do stranskega stopala do podplata. Oskrbuje gibalne mišice teleta in stopala in je tako med drugim odgovoren za sprehod na prstih. Oskrbuje občutljiv del teleta in podplat. Lahko se zoži v svojem toku za notranjim gleženj. Tu se nahaja tako imenovani tarzalni rov, ki je omejen z kosti od znotraj in prekrit z pasom od zunaj, Retinaculum flexorum ali Ligamentum laciniatum.
Sindrom prednjega tarzalnega kanala
Sindrom sprednjega tarzalnega kanala je sindrom zožitve živca, ki prizadene N. fibularis profundus (včasih zastarel tudi N. peroneus profundus). Sinonim je torej tudi "sindrom fibularisa". N. fibularis profundus je živčna veja N. fibularis communis, ta pa živčni del (del fibularisa) N. ischiadicus.
To je razdeljeno na 2 živci nad poplitealno jamo: N. fibularis communis in N. tibialis. Poleg N. fibularis profundus iz fibularisnega dela nastane tudi N. fibularis superficialis. Dve živčni veji se ločujeta v predelu fibule Glava, natančneje pri M. fibularis longus.
Vendar je glavna simptomatska veja fibularnega živca N. fibularis profundus. Vzrok za sindrom sprednjega tarzalnega kanala se šteje za stiskanje živcev na območju gleženj sklep, saj živec poteka pod ligamentno strukturo, Retinaculum extensorum inferius (v literaturi imenovan tudi Ligamentum cruciforme). Poleg mrežnice lahko mišična struktura, M. extensor hallucis brevis, vodi tudi do stiskanja živcev.
Zožitev lahko povzroči pogosto nošenje visokih čevljev. Smučarski čevlji in planinski čevlji lahko tudi poslabšajo simptome. Kot pri mnogih drugih sindromih zoženja živcev je tudi ta pogost razlog prisotnost tendosinovitisa, saj prizadeto območje nabrekne na račun N. fibularis profundus.
Toda tudi po poškodbah je prisotnost a ganglija (= prekomerna noga, spremembe tumorja na sklepnih kapsulah ali ovojnicah tetiv) ali sladkorna bolezen mellitus lahko izjemno poveča tveganje za sindrom prednjega tarzalnega kanala. Končno pa država nosečnost ali pa kronična motnja krvnega obtoka lahko stisne tudi N. fibularis profundus. Sindrom prednjega tarzalnega kanala je mogoče konzervativno zdraviti limfna drenaža, lokalna infiltracija steroidov in lokalni anestetiki, mazila in vložki. Če se bolnik ne odzove na konzervativno zdravljenje, se običajno izvede operacija.
Vsi članki v tej seriji:
