Slikovne tehnike za bolečine v hrbtu
Običajno te metode zadostujejo za ugotovitev razloga za hrbet bolečina. V nekaterih primerih pa je potrebna obsežnejša diagnoza. V ta namen so na voljo različni postopki slikanja.
Standard je najprej Rentgen. To za bolnika ni zelo stresno in že daje zdravniku dober vpogled v to, ali obstajajo nepravilnosti v hrbtenici. Bolj zapletena, a tudi bolj informativna sta CT in MRI.
Pri teh postopkih se bodisi s kontrastnim sredstvom ali brez njega posnamejo prerezi prsnega koša, tako da kostne strukture, pa tudi živci je mogoče dobro oceniti. Kontrastni medij se sme uporabljati le, če obstaja utemeljen sum na obstoječe vnetje ali tumor, ker pacientov organizem izpostavi dodatnemu stresu in je kar nekaj ljudi alergičnih na kontrastna sredstva. Drugo področje, na katerem se lahko uporabljajo kontrastni mediji, je tako imenovano mielografija, ki se izvaja, kadar pride do patološkega procesa znotraj hrbtenjača se domneva.
Tu se kontrastni medij vbrizga v območje, kjer je živci zapusti hrbtenični kanal. Včasih a kri Test je lahko tudi koristen, saj lahko z določenimi parametri zagotovi informacije o tem, ali v telesu obstaja vnetje ali tumor. Vendar je treba biti previden, da ne začnemo prelahko z izrazito apparativno diagnozo.
Mnogi ljudje imajo ugotovitve, ki se bistveno razlikujejo od norme, vendar nikakor niso vzrok za nazaj bolečina. Če pa so napačno interpretirani kot vzrok, lahko sledi dolga, stresna terapija, ki ni samo nepotrebna, ampak tudi ne prinaša nobenega izboljšanja. Ker je bil prvi rezultat "hiten", je dejanski vzrok bolečina pogosto ostane neidentificiran. V takih primerih je to pogosto posledica psiholoških razlogov ali preprosto slabe drže in posledične napetosti, ki se potem sploh ne reši.
V primeru bolečine v hrbtu, Rentgen Slika je lahko v pomoč, če obstaja sum, da je vzrok v kosti. Če na primer skolioza, tj. napačna ukrivljenost hrbtenice, je vzrok, an Rentgen diagnoza je vedno potrebna. To je pomembno za določitev obsega skolioza.
Rentgenski žarki so primerni tudi za tako imenovane funkcionalne slike, npr. Slike, posnete v položaju upogibanja naprej in nazaj. Vendar za pogostejše vzroke, kot so hernije diskov, rentgen ni potreben. Nikoli se ne sme izvajati brez zadostnega razloga, torej brez ustrezne indikacije, ker izpostavljenosti sevanju ne smemo podcenjevati.
Slikanje z magnetno resonanco, tj. Magnetna resonanca, je zelo koristna metoda za oceno morebitnih tako imenovanih poškodb mehkega tkiva na hrbtu. Najpogostejši med njimi je hernija diska, pri katerem je MRI najboljša možnost za odkrivanje. MRI zlasti zelo dobro pokaže mišice in vezi.
Običajno se pregledujejo samo deli hrbtenice, odvisno od tega, kje se nahaja bolečina. Če se na primer bolečina nahaja v spodnjem delu hrbta s sumom na hernijo diska (to je najpogostejša regija v tej regiji), se začne MRI pregled ledvene hrbtenice. Pred slikanjem z magnetno resonanco je treba skrbno pretehtati, ali je to potrebno.
Zaradi dolgega trajanja skeniranja in izpostavljenosti hrupu predstavlja neprijetno situacijo za osebo, ki jo je treba pregledati. Zato je smernica, da je treba magnetnoresonančno slikanje opraviti le, če je bolečine v hrbtu je še vedno prisoten po približno 6 tednih in vzroka ni bilo mogoče najti. Seveda obstajajo izjeme od tega pravila, o katerih se je treba pogovoriti z zdravnikom.
Še posebej, če obstajajo znaki, ki kažejo na zaprtje, na primer dolgotrajno odrevenelost v enem noga, MRI je treba opraviti prej. Računalniška tomografija, tj. CT hrbtenice, se pogosto opravi v primerih bolečine v hrbtu kadar obstaja sum o Zlom enega ali več teles vretenc. V primeru hernije diska je pogosto potrebno tako imenovano spremljanje, da se preveri, ali si tkivo opomore po določenem času, običajno pod terapijo.
Tudi tu se običajno uporablja CT, saj je tovrstno slikanje veliko hitrejše in manj zamudno. Za večino vrst bolečin v hrbtu CT slika ne zahteva kontrastnega medija. Mielografija je postopek, pri katerem se kontrastno sredstvo najprej vbrizga v hrbtenični kanal in nato se posname rentgenska slika hrbtenice.
To omogoča hrbtenjača in še posebej okoliški plašč, tako imenovani hrbtenični kanal, da bo še posebej dobro upodobljen. Danes mielografija se je zmanjšala zaradi razpoložljivosti slik MRI in CT. Če pa bolečine v hrbtu povzroča na primer blokada hrbteničnega kanala, je lahko mielografija koristna za natančno lokalizacijo in oceno velikosti.
V večini primerov se to slikanje običajno izvede po drugi sliki, ki ni zagotovila zadostnih informacij. V diskografija, kontrastno sredstvo se vbrizga v medvretenčni disk in nato posnamejo rentgenske žarke, da opazujejo, kako se širi. Preiskovanec je rahlo anesteziran.
Bolečine v hrbtu pogosto povzročajo medvretenčne ploščice, torej izbokline ali premiki. Ta vrsta bolečine je ponavadi posledica pritiska medvretenčni disk o živci izstopa iz hrbtenjača. Diskografija je invazivna vrsta diagnoze, zato jo je treba izvajati le, kadar je to nujno potrebno.
