So bakterije v krvi nalezljive?
Za razjasnitev tega vprašanja je najprej pomembno vedeti, da je okužba aktivni ali pasivni prenos patogena v drug organizem, kot je človeško telo. Če patogen ostane v tem organizmu in se nato lahko razmnoži, pride do tako imenovane okužbe, ki ji lahko sledi razvoj ustrezne klinične slike. Prisotnost nevarnosti okužbe pri soočanju z bolnimi sočloveki ni enako izrazita pri vsaki bolezni in v vsaki fazi bolezni, ampak je predvsem odvisna od izločanja aktivnih patogenov s strani bolnika.
Načeloma je vsak bolnik, ki izloči "sposobne preživetja" patogene, nalezljiv, ne glede na njegovo klinično sliko. Prenos nalezljivih patogenov je običajno mogoč s stikom z telesnih tekočinah in izločanje bolne osebe. Primer tega je širjenje virusi prehlada preko izločkov nosne in žrelne sluznice, ki nastanejo v povezavi s prehladom in se izločijo s kihanjem in kašljanjem.
Prenos in kasnejša okužba je možna z neposrednim stikom z obolelo osebo, lahko pa tudi s posrednim stikom s telesnimi izločki prizadete osebe, na primer skozi kljuke na vratih. Drugi primeri bolezni, pri katerih so bolnikovi izločki še posebej nalezljivi, so največ želodec ali črevesne bolezni, povezane z bruhanje ali driska. Bolezni, kot je HIV, so še posebej povezane z odkrivanjem patogenov v kri.
V primeru le-teh stopite v stik s pacientovim kri je treba šteti za nalezljivo, pri čemer je prenos preko nepoškodovane kože zelo malo verjeten. Podobno je z večino patogenov, ki jih je mogoče zaznati predvsem v kri. V skladu s tem oseba, ki ima pozitiven rezultat pri odkrivanju aktivnega bakterije v krvi je načeloma nalezljiv in obstaja nevarnost, da se drugi z njimi okužijo.
Vendar je treba opozoriti, da je prenos teh patogenov običajno mogoč le v stiku z telesnih tekočinah, zlasti kri zadevne osebe. Vendar pacienti, pri katerih bakterije ki so posredno vstopili v krvni obtok s kolonizacijo in okužbo tkiva in poznejši prenos v kri ima običajno večje tveganje za okužbo, saj lahko pri teh bolnikih okužba s patogeni ne izvira samo iz krvi, temveč tudi iz pretežno koloniziranega tkiva. Vrnimo se na zgoraj omenjeni primer pljučnica: v tem primeru okužba s patogeni tega pacienta ne bi izvirala samo iz krvi, temveč tudi iz bronhialnih in žrelnih izločkov, ki so nastali med njegovim pljuč bolezen, ki jo navadno prežene s hudo kašelj.
