Olimpijske igre (moderne dobe)

Sopomenke

Olimpijske igre, poletne olimpijske igre, zimske olimpijske igre Olimpijske igre potekajo vsaka 4 leta. Poletne olimpijske igre in zimske olimpijske igre, ki so v splošnem znane kot olimpijske igre (obdobje 4 let), so redna tekmovanja. Olimpijske igre sodobnega časa je prvič oživel njihov ustanovitelj Pierre de Coubertin leta 1896.

O mednarodni olimpijski komite je odgovoren za podelitev olimpijskih iger mestu. Po olimpijskih igrah v antiki so v Atenah potekale prve olimpijske igre modernega časa pod takrat imenovanim predsednikom MOK Dimitriosom Vikelasom. Šele leta 1924 so bile prve zimske olimpijske igre.

Leta 1992 so istega leta potekale zadnje olimpijske igre in zimske igre. Leta 1994 so bile prve zimske igre ločeno od poletnih iger. Prizorišče je bil Lillehammer.

Od takrat se poletne igre in zimske igre izmenjujejo v ritmu dveh let. 2. Junija 23 je filantrop Pierre de Coubertin ustanovil mednarodni olimpijski komite in tako oživel idejo olimpijskih iger sodobnega časa. Prve olimpijske igre modernega časa so bile kot največji športni dogodek modernega časa velik uspeh.

Grški uradniki so bili nad uspehom iger tako navdušeni, da so predlagali, da bi morale biti naslednje olimpijske igre vedno v Atenah. The Mednarodni olimpijski komitepa se je odločil za načelo rotacije sodelujočih držav. Vendar se je po začetnem uspehu v Grčiji hitro pojavila prva kriza olimpijskih iger.

Igre v Parizu leta 1900 in v St. Louisu leta 1904 so potekale vzporedno s svetovno razstavo in so trajale nekaj mesecev. Posledice so bili nezainteresirani gledalci. Posledično so bile v Atenah olimpijske igre 1906.

Mednarodni olimpijski komite je ta dogodek odobril pod imenom Olimpijske igre, vendar rezultatov tekmovanja ni nikoli priznal. Medtem ko je bilo na prvih igrah sodobnega časa zastopanih skoraj 260 športnikov iz 13 držav, je bilo na poletnih igrah v Atenah 2004 več kot 10,000 športnikov iz več kot 200 držav. Skupno je bilo izvedenih 301 tekmovanj.

Zimske olimpijske igre v primerjavi s poletnimi igrami nimajo velike priljubljenosti. Leta 2006 je na primer v Torinu s skoraj 2500 športniki tekmovanja sodelovalo bistveno manj športnikov kot na poletnih igrah. Tudi če je ideja Coubertina temeljila na svetovnem miru, tudi olimpijske igre niso prišle do številnih kriz.

Tako so bile olimpijske igre leta 1916 odpovedane zaradi prve svetovne vojne ter 1940 in 1944 zaradi druge svetovne vojne. Poleg tega so nacionalsocialisti olimpijske igre leta 1936 uporabili za propagandne namene. Ena od kriz je dosegla vrhunec na igrah leta 1972 v Münchnu, kjer so palestinski teroristi ujeli 11 članov izraelske ekipe in vse talce ter enega policista in pet teroristov, ki so izgubili življenje v neuspelem poskusu osvoboditve na letališču v Fürstenfeldbrucku .

Druga tragedija se je zgodila med poletnimi igrami leta 1996, ko je v eksploziji bombe umrlo dve osebi in ranjenih 111. Ena glavnih težav nedavnih olimpijskih iger je nezakonito povečanje zmogljivosti s ciljno usmerjenimi doping. Že leta 1967 je MOK izdal a doping prepoved za olimpijske igre.

Leta 1990 so številni dokumenti odkrili doping škandal številnih NDR športnikov. WADA (Svetovna protidopinška agencija) poskuša omejiti zlorabo dopinga s poostrenim in usmerjenim nadzorom. Trenutno potekajo preiskave nedavnih iger v Pekingu.