Somatsko doživljanje je oblika travmatološka terapija namenjen zmanjšanju fizičnih reakcij na grozeč dogodek. Izvor metode je v vedenjskih opazovanjih divjih živali, katerih cikel dražljaj-odziv je primerljiv s ciklom ljudi. Somatsko doživetje je postopek z majhnim tveganjem, vendar lahko v nekaterih okoliščinah sproži rehabilitacijo.
Kaj doživlja somatsko?
Somatic Experiencing je telesni model za zdravljenje in vključevanje travmatičnih dogodkov, ki ga je v ZDA razvil psiholog in biofizik dr. Peter Levine. V skladu z modelom imajo travme, kot so nesreče, nasilje, grožnje, naravne nesreče, vojna ali izguba bližnje osebe, resne fizične in psihološke posledice. Somatsko izkustvo pri ljudeh predpostavlja ciklus dražljaj-odziv, saj se pojavlja tudi v živalskem kraljestvu. Živali, ki živijo v naravi, so pogosto v življenjsko nevarnih situacijah, vendar zaradi tega ne razvijejo trajnih travm. To je posledica njihove sposobnosti razbremenitve stres ki se zgodi v boju za preživetje z napadi, begom ali igranjem mrtvih. Od človeškega možganov ne morejo popolnoma obdelati travm ali šele po dolgi zamudi še naprej vplivajo na možgane in živčni sistem. Tam povzročajo simptome, kot so depresija, anksioznost, panični napadi, bolečina, izčrpanost, koncentracija težave ali imunske pomanjkljivosti. Organizem se še vedno bori z grožnjo, ko je ta že dolgo minila. Večina terapija metode teh procesov ne upoštevajo pri zdravljenju travme. Z vidika somatskega doživljanja pa je to nujno, ker sicer prizadeti posamezniki še naprej reagirajo in sprejemajo odločitve s perspektive travme.
Funkcija, učinek in cilji
Med travmatičnim dogodkom človeški organizem večinoma nadzira možganov steblo. Ta del možganov je odgovoren za funkcije, ki so bistvene za preživetje, kot npr kri pritisk, refleksin dihanje. Na način človeške reakcije v situaciji travme torej ne vplivata intelekt ali samovolja, ampak sledi določenemu vzorcu. Če se temu vzorcu ne sledi v celoti, se razvije motnja posledic travme. Vzorec je sestavljen iz treh različnih reakcij: boj, beg in igra mrtvih. Ti mehanizmi delujejo nenadzorovano. Če se na primer v vsakdanjem delovnem življenju pojavi konfliktna situacija, je boj prepoznaven kot pripravljenost na besedno ali morda tudi fizično agresijo. Nagon letenja se pojavi, ko prizadeta oseba želi čim prej zapustiti prizorišče, mrtvost pa se kaže v stanju fizične in duševne ohromelosti, nezmožnosti odzivanja na situacijo. To je primer travme zelo majhne velikosti. Vendar se iste reakcije pojavijo v vojni ali v resni prometni nesreči. Po besedah Petra Levinea, razvijalca Somatic Experiencing, je travma povezana z živčni sistem. Opisuje ga kot odziv telesa na življenjsko nevarne razmere, ki jemlje prožnost živčni sistem. Somatic Experiencing temelji na ponovitvi vzorca boja, poleta in igranja mrtvih terapija omogočiti okrevanje možganov in živčnega sistema. Med terapija, ti elementi se lahko ponovijo posamezno ali skupaj. Zdravljenje poteka močno usmerjeno v vire. S spodbujanjem podpornih virov se travma stabilizira in zmanjša patološka energija, vezana na živčni sistem. Med terapijo je treba paziti, da zagotovite natančen odmerek stres. Prekomerne ali nezadostne zahteve sprožijo premočan ali prešibak rezultat, kar je v najslabšem primeru lahko vodi do ponovne travmatizacije. Terapija je sestavljena predvsem iz pogovorov. Jezik je medij za zaznavanje in izražanje zaznavnih procesov v možganih in živčnem sistemu. Delo s travmo pozitivno vpliva na avtonomni živčni sistem, ki je odgovoren za vitalne funkcije, kot so srčni utrip, dihanje ali nadzor žleze. Uravnavanje živčnega sistema hkrati uravnava mišični tonus, kri kroženje in delovanje žlez. Cilj zdravljenja je popolnoma raztopiti travmatične energije v živčnem sistemu. Prizadeta oseba določenih dražljajev ne bi smela več dojemati kot sprožilce patoloških vedenjskih vzorcev, temveč bi morala biti sposobna svoje reakcije in zavest osredotočiti na sedanjost. Z uspešno terapijo se pojavi pozitiven, osvobojen občutek, ki vpliva na celoten organizem.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Velika prednost zdravila Somatic Experiencing je skrajšano trajanje zdravljenja. Medtem psihoterapija včasih traja leta, Somatsko doživljanje se pogosto zaključi že po nekaj sejah. Čisto travmatološka terapija ni mogoče primerjati z psihoterapija, ker se osredotoča na telo namesto na psiho. V večini primerov ima somatsko doživljanje tudi manj stresnega vpliva na prizadete, saj se čustvena raven v veliki meri zaobide. Ker Somatic doživljanje deluje z možganskim deblom, kjer je travma spomin ni treba imeti popolnega spomina na travmo, da bi lahko rešili fizične posledice. Zelo pogosto gre za nezavedne procese, ki potekajo na energetski ravni. Vendar metoda ne ponuja popolnega nadomestka za psihoterapevtsko zdravljenje. Somatsko doživljanje vključuje tveganje ponovne travmatizacije, če terapevt ali prizadeta oseba postane postopek zdravljenja preintenziven. Med terapijo ni mogoče izključiti zmanjšane poklicne uspešnosti ali težav v socialnih odnosih. Ko se zdravljenje začne, ga je nujno treba prekiniti, saj bodo v primeru prekinitve posledice veliko hujše od prvotnih. Somatskih izkušenj skorajda ni bilo znanstveno raziskano. Medicinska področja psihologije, fiziologije in nevrologije se šele začenjajo ukvarjati s to temo.
