Patogeneza (razvoj bolezni)
Dermatitis solaris opisuje vnetno reakcijo koža ki ga povzroči prevelik odmerek sonca ali umetne UV svetlobe. Običajno vključuje UVA, vendar lahko načeloma tudi UVB in UVC žarki vodi do sončne opekline. Pojavi se poškodba povrhnjice. Posledično se sprostijo različni vnetni mediatorji, ki nato sprožijo dermalno vnetje (vnetje dermisa). UVA sevanje (valovna dolžina: 320-400 nm) UVA sevanje je dolgovalovno, nizkoenergijsko sevanje, ki povzroči hitro porjavitev. Te žarke filtrira koža le v majhni meri, kar pomeni, da prodrejo globoko v kožo in napadejo elastična vlakna (kolagene). Približno 55% jih prodre v povrhnjico in približno 40% v dermis. Za razliko od sončne opekline, nastala poškodba celic (oksidativna poškodba DNA, vključno z dvoveričnimi prelomi) ni niti vidna niti opazna. Iz tega razloga pogosta izpostavljenost sevanju UV-A povzroči prezgodaj staranje kože (suhost kože, pigmentarne spremembe) in gubanje (vključno z elastozo) ter povečano tveganje za koža rak (glej spodaj sekundarne bolezni). Študije v zadnjih letih so tudi pokazale, da k rakotvornosti prispeva ne samo naravno sončno sevanje, temveč tudi umetni viri svetlobe, kakršni so v solarijih (UVA močne svetilke) (rak razvoj). Posledično Svet Zdravje Organizacija (WHO) je že razvrstila UV sevanje kot rakotvorna snov razreda 1.
UVB sevanje (valovna dolžina: 280-320 nm) UVB sevanje je kratkovalovno visokoenergijsko sevanje, ki povzroča počasnejše strojenje. Velik del teh žarkov blokira porožena plast kože. Drugi del prodre v povrhnjico. Zaradi svoje energije je UVB sevanje sposobno razbiti dvojne verige DNK in trajno poškodovati kožo. UVB sevanje je odgovorno za porjavitev kože, pa tudi za sončne opekline, kar je nevarno za zdravje (tveganje za kožo rak). UVC sevanje (valovna dolžina: 200-280 nm) UVC sevanje je zelo kratkovalovno visokoenergijsko sevanje. Keratinizirana koža ga praktično v celoti absorbira že na površini in je zato manj učinkovita pri poškodovanju globljih celičnih plasti kot UVB svetloba, ki se absorbira šibkeje in tako prodre v globlje celične plasti. Biološki učinek UVC žarkov je škodljiv nukleinska kislina. Najbolj znan predstavnik nukleinska kislina is deoksiribonukleinska kislina (DNA), skladišče genskih informacij. Poleg vloge trgovin z informacijami nukleinska kislina lahko služi tudi kot glasnik (pretvorniki signalov) ali katalizira biokemične reakcije.
Etiologija (vzroki)
Biografski vzroki
- Tip kože - svetlopolti ljudje tipa I in II kože so zelo pogosto prizadeti.
Vedenjski vzroki
- Dolgo bivanje na soncu ali umetni UV svetlobi.
