Definicija
Spastičnost je vrsta paralize. Za razliko od ohlapne paralize, pri kateri prizadeti udi visijo s telesa, je za spastično paralizo značilna močno povečana mišična napetost. V spastičnosti so mišice v nekem trajnem vzbujanju, kar je posledica motnje, ki jo povzroča. Ta se nahaja na območju osrednjega živčni sistem, tj možganov or hrbtenjača.
Kaj je poškodovano pri spastičnosti?
Če živčni trakti, ki nadzorujejo gibanje v možganov or hrbtenjača so poškodovani, rezultat sta dva patološka mehanizma. Po eni strani tako imenovani piramidalni trakt, ki pri zdravih ljudeh vzpostavlja povezavo med možganov (natančneje: motorična skorja) in živci ki oskrbujejo mišice, je prekinjena. Ker živec, ki posreduje med piramidnim traktom in mišico, ne prejema več dražljajev iz možganov, se njegova razdražljivost poveča, kar nato privede do povečane refleksna primer - diagnostična značilnost spastičnosti.
Po drugi strani pa je prizadet ekstrapiramidni sistem, ki nasprotuje piramidnemu traktu. Ekstrapiramidni sistem običajno zavira mišično vzbujanje. Če se ta funkcija izgubi, pride do prekomerne razdražljivosti z naraščajočo mišično napetostjo do spastičnega mišičnega stanja spastičnosti. V tem smislu spastičnost sama po sebi ni bolezen, temveč simptom poškodbe živcev. Vzroki za spastičnost so številni in raznoliki, vendar so vedno posledica poškodb gibalno posredovanih živčnih poti v možganih oz. hrbtenjača.
Vzroki spastičnosti
Spastičnost se najpogosteje pojavi kot posledica a kap (cerebralni infarkt). V tem primeru področje možganov ni več dovolj oskrbljeno kri zaradi žilnega okluzija ali krvavitev, ki povzroča pomanjkanje kisika. Brez kisika se občutljive živčne celice (nevroni) hitro razgradijo in umrejo.
To lahko povzroči motnje gibanja, kot je spastična paraliza, čeprav se to pogosto zgodi šele, ko bolezen napreduje. Omenjeno pomanjkanje kisika, ki lahko privede do velikega uničenja živčnih celic in do različnih primanjkljajev ter spastičnosti, se lahko pojavi tudi drugače kot kap. En primer tega je zgodaj otroštvo poškodbe možganov.
Otroci, ki so v času izpostavljeni čezmernemu pomanjkanju kisika nosečnost ali ob rojstvu lahko utrpi začasno, a tudi trajno škodo, kot je spastična paraliza. Spremembe v strukturah možganov in hrbtenjače, povezane z nesrečami, lahko prekinejo tudi živčne poti, ki nadzorujejo gibanje, in sprožijo spastičnost. Najpogostejša poškodba, povezana z nesrečo, je kraniocerebralna travma, ki je še posebej pogosta po prometnih nesrečah.
Druga možnost je osnovno kronična bolezen. Multipla skleroza (MS) ali amiotrofična lateralna skleroza (ALS) sta na primer klasična sprožilca spastičnosti, čeprav so same bolezni veliko manj pogoste kot kap. Vnetne bolezni živčni sistem (meningitis, encefalitis ali mielitis) redko pustijo za seboj ustrezno škodo.
Spastičnost pljuč ali bronhialnih cevi ima s spastičnostjo kot takšno ali spastično paralizo le eno skupno - spazmodični proces. Tako imenovani bronhospazem povzroči povečano mišično napetost v dihalnih mišicah. Posledično se dihalne poti ožijo, dihanje odpornost se poveča: bolnik ne more več dobro izdihniti.
Vzrok za bronhospazem pogosto najdemo na dnu kroničnega pljuč bolezen. Posebna skupina teh bolezni - obstruktivna pljuč bolezni - klasično povzročajo zožitev dihalnih poti. Primeri so bronhialna astma in KOPB (najpogostejša kadilska bolezen).
Akutna vnetna bolezen dihalni trakt, kot je bronhitis, lahko v določenih okoliščinah povzroči tudi bronhospazem. Vendar se to pogosto zgodi, če bolnik že trpi za kronično boleznijo pljuč bolezen. Če nobena bolezen ni vzrok za spastičnost dihalnih mišic, lahko pride do zastrupitve s kemičnimi hlapi ali dimom.
Zdravljenje akutnega bronhospazma običajno izvajamo s vdihavanje razpršila. Ločimo med kratkotrajnimi zdravili za akutno dihalno stisko in dolgotrajnimi zdravili za obstoječe kronične pljučne bolezni. Spastičnost v črevesju vodi do okvarjene funkcije črevesja. Prizadet je lahko le del črevesja ali v zelo redkih primerih celo črevo.
Spastično krčenje črevesne stene izmenično vodi v dolgotrajnejše zaprtje in driska. To je posledica motenj tako imenovane peristaltike. To je gibanje črevesja, da hrana prehaja skozi črevesje.
Spastičnost v črevesju pogosto spremlja huda bolečine v trebuhu in nenadna krči. Spastičnost v črevesju se lahko pojavi tudi v kontekstu multipla skleroza, kjer pride do motenj pri prenosu živci. Za zdravljenje spastičnosti v črevesju so na voljo spazmolitična zdravila.
Najbolj znan predstavnik te skupine zdravil je Buscopan (znan tudi kot Spasman, pira Butylscopalamin). Sredstva za lajšanje bolečin kot ibuprofen or diklofenak se uporabljajo tudi za zdravljenje bolečina. Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen osrednjega dela živčni sistem, tj. hrbtenjača in možgani.
Bolezen se najpogosteje pojavi prvič med 20. in 30. letom, zanjo pa so značilni simptomi, kot so cerebelarna disfunkcija, spastična paraliza, motnje občutljivosti in drugi primanjkljaji. Ker je MS bolezen, pri kateri je potek pogosto recidivno-remitenten, se simptomi lahko pojavijo z različno stopnjo resnosti. Resnost simptomov se lahko razlikuje med različnimi bolniki, pa tudi med bolniki v različnih obdobjih.
Spastičnost se pojavi pri približno 30% vseh bolnikov na začetku bolezni in pri več kot 80% med potek multiple skleroze. Spastičnost, ki jo povzroča vnetje živčnega sistema, je po svoji resnosti različna. Prostorsko paraliziramo lahko le roke, medtem ko lahko roko premikamo povsem normalno.
Spastičnost je lahko tudi bolj obsežna in prizadene celotne okončine ali polovico telesa (npr. Levo roko in levo noga). V nekaterih primerih, paraplegija je lahko tudi simptom preseka. Na primer, obe nogi sta paralizirani, kot je to morda po nesreči s hrbtenico.
Čeprav natančen vzrok MS še ni znan, mora biti mehanizem, ki vodi do spastičnosti, enak kot pri drugih povzročiteljih bolezni. Vnetje poškoduje piramidalni trakt in ekstrapiramidni sistem (glejte "Opredelitev"), kar povzroči prekomerno aktiviranje mišic, ki nadzorujejo živčne vrvice. Možganska kap, znana tudi kot možganski infarkt ali apopleksija, se nanaša na množično in nenadno premalo preskrbe z kri na področje možganov, ki ga povzroča okluzija oskrbovalne posode ali s krvavitvijo.
Po možganski kapi je gibanje pogosto omejeno, običajno prizadene roke ali roke, redkeje pa spodnje okončine. Te omejitve so posledica poškodb možganov ali natančneje predelov, ki nadzorujejo gibanje. Čeprav so simptomi akutne ohromelosti ponavadi ohlapni, obstaja več možnosti za nadaljnji razvoj.
Primanjkljaji se lahko popolnoma pozdravijo, ohlapna paraliza lahko traja ali se v tednih ali mesecih spremeni v spastično paralizo. Ker je škoda v možganih, je prizadet neposredni nadzorni center motorične funkcije (gibanja). Ko živčni sistem premaga šok premajhne preskrbe postopoma narašča mišična napetost, kar lahko preide v spastično ohromelost trajne narave.
Pri dojenčkih lahko pomanjkanje kisika povzroči poškodbe možganov, kar lahko povzroči spastičnost. To pomanjkanje kisika se lahko pojavi med nosečnost, ampak tudi ob rojstvu ali kasneje. Med nosečnostna primer obstaja možnost, da popkovina lahko prekinjena in s tem oskrba s plod lahko prekinjena.
Med rojstvom se lahko pojavijo zapleti, na primer dojenček, ki dolgo leži v rojstnem kanalu brez delujoče oskrbe s kisikom, ali popkovina zavijanje okoli otrokovega vratu. Pogost vzrok za pomanjkanje kisika med rojstvom so kopalne nesreče, pri katerih ni mogoče rešiti življenja otroka, vendar ne moremo rešiti vseh predelov možganov. To škodo, znano kot infantilna centralna pareza, povzroči smrt živčnih celic (nevronov) v možganih. Nevroni so zelo občutljive celice in ne morejo dolgo preživeti brez delujoče oskrbe s kisikom.
V otroštvu so še posebej ranljivi. Ker se možgani še vedno razvijajo, lahko odpoved skupine nevronov povzroči slabšo posledično škodo kot pri odraslih. Nastalo spastičnost lahko pod dobro terapijo zadovoljivo prilagodimo in včasih omogočimo življenje brez invalidskega vozička.
Uporabljajo se različna zdravila in nove kirurške tehnike. Napoved takšne spastičnosti, ki jo povzroči zgodnja poškodba možganov pri otrocih, je zelo odvisna od stopnje poškodbe. Vas ta tema bolj zanima? Spastičnost povzroča nepravilna regulacija aktiviranja mišic s strani živčnih celic.
To je vedno posledica poškodb različnih živčnih poti v hrbtu. Ena pomembnih poti je tako imenovana piramidalna pot, ki izvaja ukaze za aktiviranje mišic iz možganov preko hrbtenjače do posameznih mišic. Druge pomembne poti so tako imenovane ekstrapiramidne poti.
Ti v glavnem prenašajo signale v mišice, ki imajo pomirjujoč učinek, da preprečijo pretirano aktiviranje mišic. Če so te poti poškodovane, mišica nima ukaza, da bi zmanjšala napetost. V skladu s tem se poveča napetost mišice. Zdaj prevladujejo tudi informacije ali impulzi, zaradi katerih mišica izvaja nekontrolirano trzanje. Posledica tega je trzanje, ki je zaradi pomanjkanja nadzora nad živčnimi potmi spastično, tj. Krčevito.
