Specifična terapija diabetesa tipa 2
Diabetik tipa 2 bi moral biti fazno ustrezen, postopno zdravljenje. Prva stopnja in najpomembnejši terapevtski ukrep je normalizacija telesne teže, ki jo mora doseči in vzdrževati a sladkorna bolezen prehrana in redna telesna dejavnost (vzdržljivost usposabljanje). V osnovi obstajata dva različna terapevtska pristopa k zdravljenju z zdravili sladkorna bolezen mellitus.
Druga stopnja obsega začetek zdravljenja z zdravili, če bolezni ni mogoče ustaviti z zmanjšanjem teže. Prekomerno telesno težo bolniki prejemajo metformin (npr Glukofag® način delovanja: zapoznela absorpcija glukoze iz črevesja in zmanjšanje apetita), prejemajo bolniki z normalno težo sulfonilsečnine (npr. način delovanja Euglucon N®): stimulacija insulina izločanje iz trebušna slinavka) kot peroralni antidiabetiki.
If sladkorna bolezen kontrola s posameznim pripravkom ni zadovoljiva, običajno se v tretji fazi terapije doda drugo zdravilo akarboza (npr Glukobaj® Način delovanja: cepljenje glukoze v črevesju je zakasnjeno) ali Glitazon (Način delovanja: povečanje občutljivosti celic na insulina). Če terapija z zgoraj omenjenimi zdravili ne uspe, konvencionalna ali okrepljena insulina potrebna terapija, tj. injiciranje insulina.
- Po eni strani poskuša podpreti preostale delovanje trebušne slinavke kolikor je mogoče z zdravili, ki jih je treba jemati, tako da še vedno proizvedena količina insulina zadostuje za dnevne potrebe.
- Po drugi strani pa, če trebušna slinavka ne more več proizvajati zadostnega insulina, ga lahko vbrizgamo od zunaj v različnih oblikah.
Zapleti
Možni zapleti zdravljenja z insulinom so hipoglikemija (nizka kri sladkor) zaradi prevelikega odmerjanja insulina ali povečane telesne aktivnosti. Možni znaki hipoglikemičnega stanja so oskrba glukoze z glukozo možganov ni več dovolj zajamčena s strani kri raven sladkorja manj kot 40 mgdl, tako nizka krvni sladkor ravni vodijo do hipoglikemije šok. Če diabetik opazi znake Unterzuckerunga, bi moral nadzorovati svoje kri sladkorja in si po potrebi vzemite glukozo ali sadne sokove.
Drug možen zaplet je, da se maščobne celice kopičijo pod kožo na mestih injiciranja in lahko povzročijo strjevanje (lipodistrofija). Odpornost na inzulin, tj. povečana potreba po insulinu zaradi nezadostnega delovanja na ciljne organe. Običajno ga povzroča prekomerno telesno težo.
Diabetične sekundarne bolezni, torej bolezni, ki izhajajo iz diabetesa, povzročajo kronično povišane krvni sladkor ravni in povzročajo spremembe v krvi plovila. Tako imenovane mikroangiopatske spremembe, pri katerih so majhne plovila telesa, pogosto se pojavijo v ledvicah, mrežnici in živčni sistem. Poleg tega večji plovila je lahko prizadet v kontekstu makroangiopatije, kot je koronarne arterije ali arterij nog s tveganjem za srce napad in težave s krvnim obtokom.
- Tahikardija
- Slabost
- Šibkost
- Nemiri
- Glavoboli
- Velik apetit
- Tremble
- Potenje.
Vsi članki v tej seriji:
