Splošni učinek psihotropnih zdravil
Na splošno obstaja zelo veliko različnih psihotropna zdravila, zaradi česar je zelo težko najti splošen način delovanja. Lahko pa trdimo, da vsi psihotropna zdravila delujejo na možganov na različne načine. Tu zagotavljajo, da se različne snovi (nevrotransmiterji) v ali povečajo ali zmanjšajo možganov.
Na ta način se v možganov ali pa je potlačen, odvisno od želenega učinka. Drugo psihotropna zdravila blokirajo različne receptorje v možganih, tako da se informacije ne morejo prenašati naprej, druge stimulirajo receptor, da pride do pretoka informacij. Učinek psihotropnih zdravil je torej zelo raznolik in zelo zapleten, zato to lahko velja tudi za njihove neželene učinke.
Psihotropna zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje depresija so znani tudi kot antidepresivi. Ta zdravila so namenjena olajšanju bolnikovega razpoloženja in preprečevanju prevzema negativnih misli. Antidepresivi se ne uporabljajo samo za zdravljenje depresija, vendar so psihotropna zdravila, za katera se lahko tudi uporablja panični napadi, splošno anksiozne motnje, prehranjevalne motnje, kot so anoreksija, kronično bolečina, motnje spanja ali obsesivno-kompulzivne motnje.Tako je področje uporabe teh psihotropnih zdravil zelo široko.
Razredi zdravil so tudi zelo različni. Skupno obstaja veliko psihotropnih zdravil, ki se lahko uporabljajo kot antidepresivi. Sem spada skupina tricikličnih antidepresivov, selektivni zaviralci ponovnega privzema, kot npr serotonina zaviralci ponovnega privzema ali zaviralci ponovnega privzema serotonina noradrenalina, zaviralci monoaminooksidaze, serotonin in melatonin agonisti, pa tudi različna zeliščna zdravila ali zdravila za akutno zdravljenje.
Vse skupaj je veliko različnih psihotropnih zdravil, ki se lahko uporabljajo kot antidepresivi za različne motnje in se včasih močno razlikujejo po načinu delovanja. Zaradi teh različnih načinov delovanja pa je mogoče najti pravo psihotropno zdravilo za skoraj vsakega bolnika. Obstajajo različna psihotropna zdravila, za katera se lahko uporablja anksiozne motnje včasih pa tudi pri motnjah spanja.
Ti tako imenovani pomirjevalci zagotavljajo, da bolnik čuti manj tesnobe, torej imajo anksiolitični učinek. Zato se ta psihotropna zdravila včasih imenujejo tudi anksiolitiki. Poleg tega učinka lajšanja tesnobe zagotavljajo tudi, da se bolnik bolj sprosti (pomirja).
Najpogosteje uporabljeni anksiolitiki so ti benzodiazepini. Ta psihotropna zdravila so zdravila, ki močno lajšajo tesnobo, spodbujajo spanec in pomagajo bolniku, da se sprosti. Ker pa lahko ta psihotropna zdravila včasih povzročijo veliko zasvojenosti, jih je treba jemati le pod strogim zdravniškim nadzorom.
Kljub temu, benzodiazepini ponujajo najboljši učinek, zato je v nekaterih primerih njihova uporaba ključnega pomena kljub možnosti odvisnosti. Vendar obstajajo tudi druga psihotropna zdravila, ki lahko prav tako lajšajo tesnobo. Sem spadajo ne-benzodiazepinska pomirjevala, nekateri antidepresivi in nekateri nevroleptiki.
V nekaterih primerih se lahko dajejo tudi zaviralci beta. To niso psihotropna zdravila, ampak "običajna" zdravila, ki se uporabljajo tudi pri bolnikih z srce bolezen. Obstaja več različnih psihotropnih zdravil, ki se lahko uporabljajo za psihoze.
Ta skupina zdravil se imenuje tudi nevroleptiki. Ti nevroleptiki ali antipsihotiki so psihotropna zdravila, katerih namen je zagotoviti, da bolnik ne pozabi, kaj je resničnost, in da te resničnosti ne izgubi izpred oči. Poleg tega učinka nevroleptiki delujejo tudi pomirjevalno, zaradi česar je bolnik bolj miren in zato lažje razlikuje med resničnostjo in fikcijo.
Zaradi teh učinkov se lahko ta psihotropna zdravila uporabljajo za preprečevanje halucinacije ali da bi se izognili blodnjam. Zato so nevroleptiki še posebej pogosto uporabljena psihotropna zdravila pri bolnikih z shizofrenija or manija. Zaradi včasih močnega pomirjevalnega učinka pa se nevroleptiki uporabljajo vedno bolj široko.
Medtem so ta psihotropna zdravila predpisana tudi bolnikom z demenca, Tourettov sindrom, depresija, otroci z ADHD, avtizem in obsesivno-kompulzivno motnjo. Dandanes se v ta namen večinoma uporabljajo atipični nevroleptiki, saj imajo manj neželenih učinkov kot tipični ali klasični nevroleptiki, zaradi česar lahko pri bolniku razvijejo neželene učinke, podobne Parkinsonovim simptomom. Na splošno so ta psihotropna zdravila zdravila, ki jih je treba dajati pod strogim zdravniškim nadzorom in blizu spremljanje saj so lahko stranski učinki zelo visoki.
Kljub temu lahko psihotropna zdravila pomagajo bolniku voditi normalno življenje brez halucinacije in blodnje. Zato je natančna analiza tveganja in koristi vedno pomembna. Obstaja več različnih psihotropnih zdravil, ki jih lahko uporabimo pri motnjah spanja.
Ta psihotropna zdravila so predpisana bolnikom, ki bodisi težko zaspijo, bodisi bolnikom, ki se ponoči zbudijo in noči sploh ne morejo spati. Ta psihotropna zdravila se imenujejo tablete za spanje (hipnotično). Poleg vsakodnevne uporabe se ta psihotropna zdravila včasih uporabljajo tudi za spanje bolnika med operacijo.
V tem primeru so poklicani narkotiki ker so zelo močni tablete za spanje. Najpogosteje uporabljena psihotropna zdravila so benzodiazepini, čeprav včasih obstaja velika možnost odvisnosti. Obstajajo tudi tako imenovani nebenzodiazepinski agonisti in barbiturati. Poleg teh psihotropnih zdravil obstaja tudi nekaj rastlinskih tablete za spanje pa tudi protialergijska zdravila, kot je antihistaminiki.
Na splošno mora bolnik vedno poskušati najprej pridobiti rastlinska sredstva za spanje ali s pomočjo analize spanja v laboratoriju spanja svoje vedenje spanja v roke, da bi ga prišel do njega, sicer pa do navade na sredstvo spanja, ki lahko pride, kar vodi potem spet na to, da se pacientovo vedenje spet spet poslabša. Do danes, demenca je slabo raziskana bolezen, za katero še ni zdravila. Kljub temu obstajajo različna psihotropna zdravila, ki lahko upočasnijo potek demenca in tako pomagajo bolniku dati nekaj let življenja.
Psihotropno zdravilo, ki se uporablja za demenco, se imenuje zdravilo proti demenci. Ločimo tako imenovane zaviralce acetilholinesteraze in antagoniste NMDA. Obe zdravili zagotavljata, da je več nevrotransmiter acetilholin ostane v aktivni coni (sinaptična špranja) živčnih celic.
Kot rezultat, povečana količina acetilholin ostane dlje časa, kar se pri bolnikih z demenco običajno še zmanjša. Kot rezultat tega procesa se lahko živčne celice pogosteje vzbudijo in bolnik si zapomni več stvari dlje kot brez zdravil. Vendar ta psihotropna zdravila ne morejo vplivati na potek bolezni in ne morejo ozdraviti bolnika z demenco.
Za nekatere bolnike je lahko koristno, če dobijo stabilizator razpoloženja (fazna profilaksa), da se izognejo ponovitvi duševna bolezen. Ta psihotropna zdravila so zdravila, ki se uporabljajo predvsem pri bolnikih s ponavljajočo se (ponavljajočo se) depresijo ali pri bolnikih z bipolarno motnjo. Stabilizator razpoloženja pomaga pacientu, da utrdi osnovno razpoloženje in da ne zapade večkrat v hudo depresijo ali hudo manično fazo.
Psihotropna zdravila so litij soli, karbamazepin, valproinska kislina in lamotrigin. Obstajajo različna psihotropna zdravila, s katerimi bolnika spet spodbujajo, torej spodbujajo. Pogovorno se ta psihotropna zdravila imenujejo tudi zgornja, ker skrbijo, da je bolnik spet dobre volje in aktiven (navzgor) in ne slabe volje in utrujen (dol).
Tovrstne psihotropne droge se pogosto uporabljajo kot droge, na primer, da dlje ostanejo budni v službi ali da lahko brez težav zabavajo celo noč. Sem spadajo derivati amfetamina, katinoni, entaktogeni, pa tudi derivati ksantinov in piperazina. Ker imajo ta psihotropna zdravila včasih zelo velik potencial odvisnosti, jih je treba jemati le pod strogim zdravniškim nadzorom.
Če bolnik trpi zaradi odvisnosti, kot je npr odvisnosti od alkohola, bolnika je pogosto težko spraviti iz drog. V podporo umiku je psihotropno zdravilo Klometiazol. Vendar se to psihotropno zdravilo uporablja samo, kadar je bolnik v bolnišnici zaradi umika v bolnišnici in se je treba izogibati odtegnitvenim simptomom, povezanim z alkoholom.
Če pa po drugi strani umik alkohola poteka v rehabilitacijski kliniki ali ambulantno doma, pacientu ni treba jemati nobenih psihotropnih zdravil. Bolniki, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo, potrebujejo psihotropna zdravila, da zmanjšajo simptome bolezni in lahko vodijo normalno življenje. Vendar je pomembno vedeti, da čeprav je simptome bolezni mogoče zdraviti, zdravljenje ni mogoče.
Za lajšanje simptomov pa obstajajo različna psihotropna zdravila, kot je L-DOPA, dopamin agonisti, zaviralci COMT ali zaviralci MAO-B. Vsa ta psihotropna zdravila naj bi povzročila, da ima pacient bolj in predvsem bolj konstantno dopamin v njegovem kri in še posebej v možganskih celicah. Ker Parkinsonova bolezen povzroča nizko in predvsem zelo nihanje dopamin ravni, kar vodi do tipičnih simptomov, lahko psihotropna zdravila zaradi svojega stabilizirajočega učinka na dopamin privedejo do tega, da ima bolnik manj simptomov, kot je tresenje ali podobno.
Na splošno se domneva, da je vsak tretji Nemec že doživel a duševna bolezen v svojem življenju, kjer bi bila uporaba psihotropnih zdravil lahko koristna. Študija se sklicuje na dejstvo, da je že vsak tretji Nemec imel težave z zasvojenostjo, depresijo oz psihoza zato bi ga lahko podpirala psihotropna zdravila. Vendar pa vsak od teh bolnikov ne jemlje psihotropnih zdravil in nekaterim bolnikom uspe premagati duševno motnjo tudi brez psihotropnih zdravil.
