Spremljevalni simptomi | Svetlobno občutljive oči - kaj bi lahko bilo za njimi?

Spremljevalni simptomi

Glede na osnovno bolezen so lahko simptomi precej različni. Če obstaja vnetje vidnega živca, pride do zamegljenega vida. To lahko spremlja glavoboli in občutek pritiska v očesu.

V Ljubljani se lahko pojavijo motnje vida v obliki bliskavic svetlobe ali cikcak migrena. Drugi simptomi migrena so utrujenost, težave s spanjem, slabost in bruhanje.Pojavijo se lahko tudi paraliza in občutljivost na hrup. V prisotnosti multipla skleroza, se simptomi zelo razlikujejo.

Motnje občutljivosti, paraliza, depresivno razpoloženje, glavoboli ali težave s koncentracijo. Simptomi so torej odvisni od območja možganov ki je poškodovan, saj ima vsako področje možganov drugačno nalogo. V primeru očesne bolezni, kot je vnetje očesa kože ali mrežnice, se pojavi pordelost, povečano solzenje in a občutek tujka v očesu.

Poleg tega se zmanjša ostrina vida. Če fotofobijo povzroča duševna bolezen, tudi spremljevalni simptomi so različni. Težave s spanjem, težave s koncentracijo in glavoboli lahko pride.

Zamegljen vid je simptom, ki ga pogosto spremlja očesna občutljivost na svetlobo. Vzrok za to je draženje ali poškodba optični živec. Običajno optični živec zazna dohodne svetlobne dražljaje in jih odda na možganov za obdelavo informacij.

Če pa je živec razdražen zaradi vnetja, na primer pri retrobulbarnem nevritisu ali vnetju žilnice, ta postopek ne more več potekati pravilno. Svetlobni dražljaji se zaznavajo močneje in povzročajo bolečina. Poleg tega okolice ni več mogoče videti ostro, saj pride do napačne regulacije.

Vendar ni jasno, kako natančno se ta disregulacija zgodi. Škoda na optični živec, kot je to v primeru multipla skleroza, vodi tudi do zamegljenega vida. Vendar obstaja tveganje za slepota zaradi hudih poškodb živca.

Zaradi tega je pomembno, da se v primeru občutljivosti na svetlobo in zamegljenega vida posvetujete z zdravnikom, da bo bolezen mogoče razjasniti. Glavoboli se pogosto pojavljajo tudi kot spremljevalni simptom. Zlasti nevrološke bolezni lahko povzročajo glavobol.

Najbolj znana bolezen v tem kontekstu je migrena. Prizadete osebe se pritožujejo nad napadi enostranskih glavobolov, ki so še posebej močni. Poleg tega so nalezljive bolezni, kot so meningitis, tj. vnetje meninge, lahko povzroči hude glavobole.

O meninge (možganske ovojnice) dobavljajo številni živci. Te lahko draži vnetna reakcija, ki jo sproži okužba, in povzroči hudo bolečina. Primerjalno blage glavobole lahko povzroči retrobulbarni nevritis, vnetje vidnega živca.