Srbež kože in izpuščaj pod stresom | Koža srbi

Srbenje kože in izpuščaj pod stresom

Številne študije zdaj kažejo pomembne povezave med človeško psiho in stanje kože. Stres lahko sproži pretirano imunsko reakcijo telesa in tako poslabša, če ne povzroči obstoječih kožnih bolezni, kot je nevrodermatitis, luskavica in kožni izpuščaji. The koža srbi, prizadeta oseba slabo spi in tako trpi zaradi nenehnega nemira, kar pa povzroči še več stresa.

Kako pa točno stres povzroči takšno reakcijo kože? Telo se na stres odzove s zapleteno obrambno reakcijo. Najprej hormoni sproščata se noradrenalin in adrenalin.

Temu pravimo tudi »stres hormoni“. Povečujejo se kri pritisk in hitrost pulza ter spravite telo v splošno zelo budno stanje. Poleg tega stres sproži imunsko reakcijo, v kateri se celice lastnega obrambnega sistema našega telesa selijo iz kri v tkiva in kožo, da patogeni postanejo neškodljivi.

Ker naj te reakcije ne bi trajale večno, se zdaj uporablja hormon kortizol. Namenjen je omejevanju vnetja, ki ga sproži imunska reakcija. Zato deluje imunosupresivno.

Če pa pride do neravnovesja, se lahko zgodi, da se sprosti premalo kortizola in imunska reakcija tako rekoč preseže oznako. Vnetje vztraja in naredi kožo bolj dovzetno za nevrodermatitis, luskavica in izpuščaji in s tem do srbenja. Predvsem stresni in travmatični življenjski dogodki zgodaj otroštvo lahko vrže ta obrambni sistem ravnovesje in tako spodbujajo srbenje, povezano s stresom.

Vendar pa obstaja še en pristop k razvoju psihosomatsko povzročenega srbenja. Ta pristop se imenuje os nevropeptid-nevrotropin. Dokazano je, da se pod dolgotrajnim stresom beljakovina "snov P" sprosti iz živčnih celic.

Ta "snov P" spodbuja tako imenovane mastocite, da izpraznijo svojo vsebnost histaminv tkivo. Mastociti so sestavni del našega imunski sistem. Histamin sodeluje pri razvoju alergij in alergijskih reakcij ter povzroča hudo srbenje, otekanje in pordelost kože.

Možni terapevtski pristopi so lahko tako medicinski kot tudi učenje of sprostitev tehnike. Kot že omenjeno, koža po svoji funkcionalnosti velja za največji in najbolj vsestranski organ človeškega telesa. Njegov glavni namen je zagotoviti mehansko, kemično in toplotno zaščito tkiv pod njim (tako imenovani pokrivni organ).

Poleg tega je koža eno najpomembnejših sporočil med notranjostjo telesa in okoljem, torej izpolnjuje pomembne naloge na področju komunikacije. Koža je tudi nepogrešljiva kot del kože imunski sistem, in za mnoge kalčki in patogeni je prva ovira, ki jo je treba premagati, da okuži organizem. To pa pomeni, da se koža že posebej učinkovito odvrne od velikega dela možnih okužb.

Neokrnjena koža je predpogoj za idealno delujoče telo. Napake na območju tega zaščitnega plašča niso samo posebej moteče, temveč lahko negativno vplivajo na številne procese v telesu.