Standardne vrednosti analiza plinov v krvi | Analiza krvnih plinov

Standardne vrednosti analize plinov v krvi

  • Kisik: Parcialni tlak kisika v kri se lahko nekoliko razlikujejo glede na starost. Vedno mora biti med 80 mmHg in 100 mmHg. Pri bolnikih, starejših od 75 let, je lahko tudi pod 80 mmHg.

Odstopanja pod spodnjo referenčno vrednost so možna tudi v primeru resnih, kroničnih bolezni pljuč oz srce. V večini primerov pa se bolniki subjektivno počutijo dobro in so običajno dovolj kisikovi. - ogljikov dioksid: normalni delni tlak ogljikovega dioksida mora biti med 35 in 45 mmHg ne glede na starost.

V primeru zmanjšanega izdiha ogljikovega dioksida zaradi pljuč bolezen, se vrednost lahko premakne navzgor. Če kronično pljuč prisotne bolezni, povišane ravni ogljikovega dioksida običajno dobro prenašajo in bolniki so lahko klinično neopazni. Če pa delni tlak hitro naraste, je to lahko izraz izčrpanosti dihal, kar je nujno.

  • Vrednost PH: Vrednost pH je mera, ki prikazuje jakost kisle (azidne) ali bazične (alkalne) raztopine glede na njeno vsebnost vodikovih ionov. Če je pH nizek, je v preiskovanem mediju veliko vodikovih ionov, kar lahko privede do acidoza, kislo presnovno stanje v telesu. Če je pH visok, je vodikovih ionov malo in če to stanje najdemo v telesu, se imenuje alkaloza.

Normalna pH vrednost v kri naj bo med 7.36 in 7.44. Vrednost pH je merilo koncentracije vodikovih ionov. Nizka vrednost pH pomeni visoko koncentracijo, visoka vrednost pH pa nizko koncentracijo.

Odstopanja od normalne vrednosti pH so že na kratko omenjena zgoraj in imajo lahko različne vzroke. Na primer, zmanjšano izdihavanje ogljikovega dioksida lahko privede do kislega presnovnega stanja organizma, temu pravimo vzrok za dihanje. Če na primer ledvice ne morejo več dovolj izločati vodikovih ionov, se to imenuje presnovni vzrok.

  • Bikarbonat (HCO3): Ta vrednost prikazuje koncentracijo bikarbonata v kri. Običajno mora biti med 22 - 26 mmol / l. Dihanje nanj ne vpliva in je zato zgolj presnovni parameter, ki ga lahko uporabimo tudi za diagnosticiranje takšne motnje.

Pri bolnikih s kronično pljuč bolezni, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), vrednost se lahko tudi poveča. To velja za kompenzacijski znak zadevne dihalne motnje. - Osnovni presežek (BE): Osnovni presežek je količina kislin ali baz, ki bi bila potrebna za obnovo normalnega pH.

Opredeljenih je več standardnih pogojev. Osnovni presežek tako kaže število baz / kislin, ki bi bile potrebne za normalizacijo pH na vrednost 7.4 pri parcialnem tlaku ogljikovega dioksida 40 mmHg in temperaturi krvi 37 ° C. Običajno je med -5 in +5.

Če je presežna osnovna vrednost negativna, je v krvi premalo baz, zato lahko domnevamo, da je pH vrednost nizka (kisla). V nasprotnem primeru, tj. Če je vrednost BE previsoka, je v krvi preveč baz, kri prevzame alkalno vrednost pH. Na vrednost BE delni tlak ogljikovega dioksida ne vpliva, zato se lahko uporablja tudi za diagnozo presnovnih motenj.

V primeru kronične obstruktivne pljučne bolezni lahko tudi presnovna kompenzacija dihalne motnje poveča vrednost BE. - Nasičenost s kisikom (SO2): Nasičenost s kisikom označuje delež kisika v krvi v največji možni absorpcijski sposobnosti kisika v krvi in ​​je vedno naveden v odstotkih. Pri zdravih odraslih mora biti nad 96%.

Analiza krvnih plinov se lahko izvede na različne načine. Običajno je za analizo potrebna arterijska kri. To lahko vzamemo iz ušesne mečice.

V ta namen ušesno mečico podrgnemo z mazilom za spodbujanje krvnega obtoka. Mazilo vpliva na to, da je dotok krvi v uho veliko boljši kot običajno, zato se kri arterizira. Pomembno je vedeti, da ušesne mešičke ne smemo masirati ali trdno pritiskati, saj lahko tkivna voda ali plazma drugače ponaredi analiza plinov v krvi vrednosti.

Nato ušesno mečico prebodemo z lanceto, majhnim koničastim instrumentom in kri zberemo v a kapilare. Zato se imenuje tudi ta postopek kapilare odvzem krvi. Pomembno je omeniti, da kapilare mora biti hepariniziran, torej mora biti prevlečen s sredstvom, ki preprečuje strjevanje zbrane krvi, sicer ocenjevanje ni več mogoče.

Zato je treba previdno zasukati kapilaro, da se tudi kri pomeša z antikoagulantom. Krv je zdaj dana v poseben analizator, ki po nekaj časa prikaže vrednosti. Po enakem postopku lahko poteka tudi odvzem kapilar na dosegu roke.

Najbolj natančen način za analizo vrednosti je v čisti arterijski krvi. V ta namen pa je arterije je treba punktirati, kar se pri rutinskem nadzoru ne naredi, saj so možni zapleti zaradi npr. nakrvavitve itd. previsoki.

V enotah za intenzivno nego, med operacijami ali v zelo nujnih primerih, arterijsko punkcija se kljub temu izvaja standardno, ker je pacient vseeno pod zdravniškim nadzorom in je običajno omogočen tudi trajni arterijski dostop. V ta namen se izbere bodisi arterije v bližini polmera ali zapestje ali noga arterija v predelu dimelj. Druga možnost je nastop analiza plinov v krvi od centralni venski kateter ki se nahaja v pacientovem telesu. Tu se odvzame tako imenovana mešana venska kri, ki pomaga pri diagnosticiranju bolnikovega presnovnega in dihalnega stanja. Čisto venska kri se lahko uporablja tudi za analizo plinov v krvi, vendar ni priporočljivo standardno, ker se vsebnost kisika lahko zelo razlikuje glede na lokacijo odvzem krvi točka.