Stent: definicija, razlogi, postopek in tveganja

Kaj je stent?

Stent stabilizira zožene žile po razširitvi. Cilj je preprečiti ponovno zamašitev žile. Poleg tega žilni nosilec iz kovinskih ali sintetičnih vlaken fiksira žilne obloge, s pritiskom na žilno steno zgladi površino notranjosti žile in tako izboljša pretok krvi v žili. Najpogostejša varianta je »srčni stent« na koronarnih arterijah, ki se uporablja pri bolnikih s koronarno boleznijo. Tukaj je stent zdaj nadomestil obvodno operacijo. Kirurg uporablja tanko plastično cevko (kateter) za vstavitev stenta, ki ga je mogoče tesno stisniti zaradi mreže s fino mrežasto strukturo. Obstajajo različne vrste.

Samodejni stent

Stent za razširitev balona

Zložen stent je pritrjen na tako imenovani balonski kateter, ki ga je mogoče napihniti kot del vazodilatacijskega postopka, znanega kot perkutana transluminalna angioplastika (PTA). Kovinska mreža stenta nato ohrani svojo razširjeno obliko.

Obloženi stenti

Poleg neobloženih stentov (goli kovinski stenti, BES) se vse pogosteje uporabljajo tudi stenti, ki eluirajo zdravilo (DES). Sproščeno zdravilo preprečuje nastajanje novih celic in tako preprečuje ponovno zamašitev (ponovno stenozo). Raziskave potekajo tudi na področju popolnoma biološko resorptivnih stentov (BRS), ki se po določenem času razgradijo, da se na primer izognejo povečanemu tveganju okluzije s krvnimi strdki, če stent ostane na mestu dlje časa.

Kdaj se izvede implantacija stenta?

Stent se vedno uporablja, kadar trajne razširitve zamašene žile ali votlega organa ni mogoče zagotoviti s preprosto razširitvijo žil (perkutana transluminalna angioplastika, PTA).

Najpogosteje se to zgodi v naslednjih situacijah

  • Zoženje koronarnih arterij pri koronarni bolezni srca (CHD)
  • Motnje krvnega obtoka v arterijah rok in nog pri periferni arterijski okluzivni bolezni (PAB)
  • Možganska kap zaradi zožitve karotidnih arterij (karotidna stenoza)
  • Razširitev aorte (anevrizma aorte)
  • Zoženje ledvičnih arterij (stenoza ledvične arterije)
  • Zožitev vodov (npr. stenoza žolčevodov)

Kako pride do zamašitve žil?

Krvni strdek (tromb) pa lahko zamaši žilo tudi brez arterioskleroze. Za nastanek tromba (Virchowova triada) so odgovorni trije dejavniki: sprememba sestave krvi, upočasnitev krvnega pretoka in spremembe žilnih sten. Tako imenovana embolija lahko povzroči tudi vaskularno okluzijo. Trombi se odcepijo od prvotnega mesta in po krvnem obtoku potujejo v ožje žile, kjer povzročijo zamašitev. Vendar pa v primeru takih trombemboličnih dogodkov običajno ni treba vstaviti stenta.

Kaj se naredi med implantacijo stenta?

Po dajanju lokalnega anestetika zdravnik najprej preluknja krvno žilo blizu površine, običajno arterijo v roki ali dimljah, in vstavi »obojevnico«. Skozi to pod rentgenskim nadzorom potisne poseben kateter do zožitve zamašene žile in vbrizga kontrastno sredstvo, da se zožitev ponovno prikaže.

Pri PTA je na konico katetra nameščen prepognjen balon. Takoj, ko se ta namesti na zožitev, se napolni z mešanico fiziološke raztopine in kontrastnega sredstva ter se razširi. Balon pritisne obloge in kalcinacije na žilno steno in tako odpre žilo.

Ko je vstavitev stenta končana, zdravniki odstranijo vse katetre in ovoj ter nanesejo tlačni povoj. To mora ostati na mestu nekaj ur.

Kakšna so tveganja vsaditve stenta?

Poleg splošnih kirurških tveganj, kot so okužbe, motnje pri celjenju ran in manjše krvavitve, se lahko v redkih primerih pojavijo naslednji zapleti:

  • Srčna aritmija med postopkom
  • Žilna okluzija
  • Vaskularna perforacija z življenjsko nevarno izgubo krvi
  • Srčni napad ali kap
  • Tromboza stenta: stent zamaši krvni strdek

Zapleti so na koncu močno odvisni od mesta implantacije stenta. Na stopnjo zapletov vpliva tudi bolnikovo predhodno stanje.

Kaj moram upoštevati po implantaciji stenta?

V prvih nekaj tednih po operaciji stenta vas bo zdravnik ponovno temeljito pregledal. Poslušal vam bo srce in pljuča ter opravil različne preiskave, kot so EKG v mirovanju, meritve krvnega tlaka in laboratorijske preiskave. Ti se ponavljajo v rednih intervalih.

Življenje s stentom

Stent vas ne omejuje v vsakdanjem življenju. Možne so tudi preiskave, kot je slikanje z magnetno resonanco (MRI). Nekajenje, redna telesna dejavnost in uravnotežena prehrana so koristni pri preprečevanju vazokonstrikcije, ki jo povzročajo plaki. Če vam uspe obvladati dejavnike tveganja za arteriosklerozo, morda ne boste potrebovali novega stenta.

Šport s stentom

Redna telesna aktivnost ima na telo naslednje pozitivne učinke:

  • izboljša preskrbo telesa s kisikom
  • znižuje krvni tlak
  • uravnava raven sladkorja v krvi
  • uravnava raven lipidov v krvi
  • zmanjšuje maščobne obloge
  • preprečuje vnetne procese
  • spodbuja zdravo telesno težo
  • zmanjšuje stresne hormone

Stent ni izključitveni kriterij za šport. Stent ne povzroča nobenih omejitev. Pomembno pa je, da izberete takšno vrsto športa, ki ne obremenjuje preveč srčno-žilnega sistema in je prilagojena osnovni bolezni.

Zmerna vzdržljivostna vadba je še posebej primerna za večino srčnih bolnikov. To vključuje npr

  • (hitra) hoja
  • Hoja po mehki podlagi/po pesku
  • pohodništvo
  • Hoja in nordijska hoja
  • jogging
  • Tek na smučeh
  • Stop aerobika
  • Kolesarjenje ali trening na ergometru
  • Plezanje po stopnicah (npr. po steperju)

Začetek usposabljanja po operaciji stenta

Kako dolgo naj počivam po vstavitvi stenta? To je odvisno od osnovne bolezni. Po blagem miokardnem infarktu se lahko bolnik običajno po približno enem tednu počasi vrne k dejavnosti. Po hudem srčnem infarktu pa se bodo dlje zdravili v bolnišnici. Tam se običajno začne prva terapevtska mobilizacija.

Opomba: Če imate srčno bolezen, se o začetku vadbe vedno posvetujte z zdravnikom, ki vas zdravi. Poznajo vaš primer in vašo fizično konstitucijo ter lahko podajo ustrezno priporočilo.

Ko začnete z vadbo, je pomembno, da začnete z nizko intenzivnostjo in jo počasi stopnjujete.