Faze vnetja | Vnetje tetive pogačice

Faze vnetja

Patelarni tendonitis lahko razdelimo na tri stopnje.

  • Faza I: Pritožbe obstajajo šele po športnih aktivnostih. Prizadete osebe še vedno lahko zaključijo svoje treninge in nimajo nobenih anatomskih sprememb, kot so lokne noge ali trkajoča kolena.

    Na tetivi ni vidnih poškodb ali sprememb. To je reverzibilno stanje.

  • Faza II: Že na začetku usposabljanja je bila bolečina nastopi, kita je otekla in celični infiltrati z znaki vnetja v sinovialna tekočina kolena. Ta stopnja je tudi reverzibilna po zdravljenju vnetja
  • Faza III: bolečina je trajna in ireverzibilna, se tetiva močno vname in začne trgati. Od te faze naprej ima kita trajne poškodbe. Ko se vnetje umiri, ne bo dobilo svoje tipične elastičnosti in tveganje kroničnosti je zelo veliko.

Patelarni sindrom konice

V pogačici tendinitis, hudo koleno bolečina je posledica kronične preobremenitve ekstenzorskega aparata kolenski sklep. To je posledica pogosto ponavljajočega se nateznega stresa, ki je nenavaden za koleno, na primer tistega, ki se pojavlja zlasti pri skakalnih športih. Zato je tudi ime "Jumper's Knee" sinonim za sindrom patelarne tetive.

Pri bolnikih, ki trpijo zaradi pogačice tendinitis, gibanje povzroči zelo majhne poškodbe tetive, ki vodijo v vnetje in bolečino. Incidenca pogačice tendinitis se s starostjo tudi povečuje, saj vlakna in strukture v tetive spreminjajo se s starostjo in postanejo bolj dovzetni za poškodbe. Predvsem začetniki so izpostavljeni tveganju, da se pojavijo zgoraj opisani simptomi, če začnejo trenirati nepripravljeni in preveč bujni ter hitro navadijo na koleno. Sindrom pogačice pogačice običajno zdravijo konzervativno.

Najpomembneje je, da sprožilni sev ustavimo vsaj za 6 tednov. Po tem se lahko počasi povrne obremenitev. Poleg tega imajo protivnetna zdravila, kot so ibuprofen lahko sprejmete.

Najdete več informacij o sindrom pogačice pogačice tukaj. Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju vnetja pogačice pogačice je zaščita prizadetega kolenski sklep. Šport se sme izvajati le v predelu brez bolečin, na začetku ga je najbolje popolnoma zaustaviti in po nekaj tednih spet počasi povečevati.

Da bi ohranili obremenitev med tek nizko, izogibati se je treba potom z veliko ovinki, vzponi ali neravnimi površinami. Poleg tega lahko vadbena terapija v obliki fizioterapije pomaga znova razbremeniti kito in se navaditi na primerno obremenitev. Tudi prehladni tretmaji in posebne vaje lahko lajšajo bolečino.

Poleg tega lahko jemljemo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), kot npr ibuprofen or diklofenak. Ti delujejo protivnetno in lajšajo bolečine. Vendar je treba upoštevati neželene učinke dolgotrajne uporabe teh zdravil in uvesti profilakso, zlasti za preprečevanje pogostih zapletov v prebavilih.