Rigor je togost mišic, ki jo nadzoruje centralna živčni sistem in je rezultat hkratne aktivacije mišic in njihovih kolegov. Rigor je simptom ekstrapiramidnih ali piramidalnih lezij v CŽS in je zato lahko povezan z Parkinsonova bolezen, Npr. Terapija je sestavljen predvsem iz fizičnega in Delovna terapija.
Kaj je strogost?
Mišice imajo osnovno napetost, znano tudi kot ton počitka. Tako skeletne mišice v mirovanju niso niti krčene niti popolnoma sproščene. V stanje imenovano strogost, se poveča osnovna napetost skeletnih mišic. Rezultat je mišična togost ali togost mišic. Rigor temelji na centralno nadzorovanem in sočasnem aktiviranju posameznih mišic in njihovih antagonistov. Kot taki so navedeni antagonisti posameznih skeletnih mišic. Stroga aktivacija mišic tako ustreza koaktivaciji agonist-antagonist. Poleg občutka togosti pacienti z natančnostjo pogosto opisujejo tudi vlečne občutke na prizadetem območju. Posebna oblika strogosti je tako imenovani fenomen zobnika, pri katerem mišice pasivno premikane okončine na sunkovit način popustijo. Fenomen zobnika se nanaša na motnje v ekstrapiramidnem sistemu osrednjega dela živčni sistem.
Vzroki
Vzroke za vse oblike strogosti najdemo v osrednji živčni sistem. Mišice imajo določeno osnovno napetost, ki jo uravnavajo različna področja centralnega živčnega sistema. V to ureditev je poleg piramidnega sistema vključen tudi ekstrapiramidni sistem. Vse informacije o krčenju mišic in mišičnih skupin potujejo do možganskih organov prek možganske skorje -hrbtenjača poti. Te poti ustrezajo piramidnim poti, ki so v piramidalnem sistemu združene. Podatki o gibanju se lahko izvajajo tudi ekstrapiramidno, tako da dosežejo hrbtenjača z drugimi sredstvi. Piramidalni in ekstrapiramidni sistem medsebojno sodelujeta. V večini primerov je pred strogostjo disfunkcija v ekstrapiramidnem sistemu. Na primer pojav zobnika pogosto temelji na dopamin pomanjkanje in posledična disfunkcija, kot je razvidno iz Parkinsonova bolezen. Bolniki s strogostjo trpijo zaradi glavnega simptoma mišične togosti. V pojavu zobnika ta strogost vpliva izključno na pasivna gibanja. Druge oblike strogosti vplivajo le na aktivne gibe. Končni rezultat togosti mišic je oslabljeno gibanje in v nekaterih primerih usklajevanje težave. Eden prvih znakov togosti je zmanjšano gibanje rok med hojo. V nekaterih primerih, bolečina poleg togosti sta prisotna tudi nelagodje. Občutljivost je pogosto posledica stiskanja občutljivih živci v mišicah. V posameznih primerih lahko gibalne motnje spodbujajo težnjo k padcu. V nekaterih primerih bolniki med strogostjo razvijejo kamptokormijo. To posturalno anomalijo medicina razume kot nehoteno aktivno upogibno gibanje področja trupa naprej. Vzrok tega pojava je distonsko nehoteno krčenje mišic trupca. To krčenje se še posebej poveča, ko je telo v pokončnem položaju, tako da kamptokormija običajno nastopi, ko bolnik stoji. Vsi drugi simptomi so odvisni od določenega vzroka za togost. V okviru Parkinsonova bolezenna primer počitek tremor in akinezija sta med najpomembnejšimi simptomi.
Bolezni s tem simptomom
- Parkinsonova bolezen
- Multipla skleroza
Diagnoza in potek
Diagnoza natančnosti se postavi z merjenjem tonusa v mirovanju. Za merjenje lahko na primer uporabimo EMG, zaradi česar je stanje napetosti objektivno. Poleg tega v okviru diagnostičnega procesa poteka tudi nevrološki pregled. Pri tem pregledu se ugotovi strogost pri ležečem ali sedečem pacientu. To odkrivanje je še posebej uspešno v primeru pojava zobnika. Zdravnik posameznika pasivno premika spoji in prosi bolnika, naj sprosti mišice. Pri pojavu strogosti ali zobatega kolesa zdravnik čuti voščeno togost mišic v obliki enakomerno vztrajnega upora. Za razliko od spastičnih pojavov upor ni odvisen od hitrosti gibanja. Če pacient aktivno premika ud druge strani, se odpor na pasivno pomaknjeni strani še poveča. V primeru pojava zobnika je za togost značilna prekinitev med tem pregledom. Da bi ugotovil glavni vzrok za togost, se zdravnik med drugim nato med drugim posveti slikovnim postopkom. Napoved je odvisna od vzroka za togost.
Zapleti
Togost mišic ali togost se razvije predvsem pri Parkinsonovi bolezni. Drug možen zaplet Parkinsonove bolezni je zamrzovanje, pri katerem prizadeta oseba med gibanjem zmrzne. Nasprotno, lahko tudi vodi do pretiranih, nehotenih gibov rok in nog ali trupa (hiperkinezija), kar poveča tveganje za poškodbe prizadete osebe in tudi okolja. Poleg tega lahko pri Parkinsonovih bolnikih pride do motenj krvnega obtoka, kar lahko vodi do hudih omotica ali celo nezavest, na primer od ležanja do vstajanja. Poleg tega lahko prizadeta oseba občuti šibkost mehurja or rektum, tako da postane inkontinenten in zato potrebuje nego. Poleg tega lahko Parkinsonova konzerva vodi do depresija zaradi zmanjšanja kakovosti življenja. To lahko privede do povečanja alkohol uživanje drog, depresivi pa so nagnjeni tudi k samomorilnim mislim. Redki in zastrašujoči zaplet Parkinsonove bolezni je akinetična kriza. Pri tem se simptomi poslabšajo in prizadeta oseba trpi zaradi popolne togosti mišic ali celo izjemne togosti. To lahko privede do popolne nezmožnosti gibanja, kar lahko vpliva tudi na govor in dihalne mišice. To lahko spremlja tudi pregrevanje telesa.
Kdaj bi morali k zdravniku?
Za pravilno diagnozo bi morali trpeči obiskati zdravnika, če sumijo na strogost. Samodiagnoza z uporabo testov ali kontrolnih seznamov z interneta ne zadostuje. Običajno se bolniki najprej posvetujejo s svojim zdravnikom. Po potrebi lahko družinski zdravnik nato napoti strokovnjaka. Če je simptom nov, morajo bolniki, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo, o videzu togosti obvestiti tudi svojega zdravnika. Običajno je to nevrolog oz psihiater. V Nemčiji pa bolniki ne potrebujejo napotnice za obisk nevrologa. Čakalne dobe na sestanek se lahko zelo razlikujejo glede na to, kako dobro je lokalno zdravstveno stanje. Dogovor z zdravnikom splošne medicine je pogosto hitrejši in v nekaterih primerih že lahko zagotovi začetno oceno simptomov. V nekaterih mestih obstajajo tudi specializirane ambulante, ki so pogosto povezane z večjo kliniko. Nekateri od teh specializiranih centrov za zdravljenje se sestajajo tudi za diagnozo in zdravljenje suma na Parkinsonovo bolezen. Ker je strogost osrednji simptom Parkinsonove bolezni, je v vsakem primeru priporočljiva strokovna diagnoza zdravnika.
Zdravljenje in terapija
Terapija kajti strogost je odvisna tudi od primarnega vzroka motnje. Vsekakor pa fizična in Delovna terapija koraki štejejo za terapijo. Vzroka ne more biti terapija. Vsa strogost ima vzrok za osrednji živčevje in poškodbe osrednjega živčevja so v večini primerov do neke mere nepopravljive. Skladno s tem Delovna terapija in fizioterapija niso vzročno, temveč simptomatsko zdravljenje. Cilj terapevtskih oblik je vsaj ublažiti strogost ali pacientu pomagati pri obvladovanju simptomov. Na primer pri delovni terapiji se bolnik nauči, kako uporabljati možno pomoč tako da lahko čim dlje preživi vsakdanje življenje, tudi s hudo strogostjo. Predvsem vsakodnevni gibi trenirajo kot del terapije. V nekaterih okoliščinah lahko tudi koraki zdravljenja z zdravili spodbudijo centralni živčni sistem k zmanjšanju toničnosti.
Obeti in napovedi
V primeru togosti je napoved v veliki meri odvisna od vzroka za togost mišic. Če strogost temelji na Parkinsonovi bolezni, lahko simptome ublaži fizikalna in delovna terapija, vendar je škoda, ki je že nastala, v večini primerov nepopravljiva. Zato ni možnosti za popolno okrevanje, vendar je nadaljnje pritožbe mogoče vsaj ublažiti zgodaj ukrepeMed boleznijo se običajno pojavijo nadaljnji simptomi, kot so spremenjena hoja, pomanjkanje utripanja ali zmanjšanje glasu Obseg, kar lahko ustrezno poslabša prognozo. Ustrezni simptomi se še naprej razvijajo z napredovanjem osnovne Parkinsonove bolezni ter naraščajo in se širijo, dokler ne pride do hudih simptomov paralize in kasneje do smrti prizadete osebe. Možnost ozdravitve je podana v primeru strogosti, ki je posledica poškodbe ali nesreče. Nato lahko s kirurškim posegom povrnemo prvotno mišično zmogljivost, ne da bi povzročili sekundarne simptome. Začetne znake strogosti mora zdravnik takoj oceniti zaradi njihove resnosti.
Preprečevanje
Rigor je simptom piramidalne ali ekstrapiramidne okvare centralnega živčnega sistema. Tako lahko strogost preprečimo le toliko, kolikor je mogoče preprečiti lezije v centralnem živčnem sistemu. Na primer, brez preventivnega ukrepe so na voljo proti boleznim, kot so multipla skleroza. Zaradi tega strogosti nikoli ni mogoče popolnoma preprečiti.
Kaj lahko storite sami
V primeru strogosti je morda koristno izvajati ustrezne vaje zunaj fizioterapija sej. Predpogoj za to pa je, da se vaje izvajajo čisto in predhodno potekajo posveti z lečečim terapevtom. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost poslabšanja simptomov ali preobremenitve. Le pravilno izvedene vaje lahko izboljšajo vsakdanje življenje prizadetih. Kljub temu pa so možnosti za samostojno ukrepanje v primeru strogosti precej omejene. Možno je samo dopolnjujejo ali podpira obstoječe pristope zdravljenja. Ker strogosti redko spremljajo nepopravljive poškodbe centralnega živčnega sistema, morajo prizadeti svoje vsakdanje življenje usmeriti glede na bolezen. To je treba sprejeti. Kljub omejitvam je treba izvajati vsakdanje gibe. Če se uporabljajo pripomočki, jih je treba obvladati. Poleg tega je treba v vsakdanjem življenju prizadetih upoštevati tudi psihološke vidike. Navsezadnje diagnoza strogosti prinaša številne spremembe. Ker so te večinoma nepovratne, je pot sprejemanja običajno najlažja. Zato je priporočljivo, da se nove življenjske okoliščine sprijaznite tudi psihično. Posvet s psihologom oz psihiater lahko pomaga pri tem procesu.
