Strukturiranje športne uspešnosti

Definicija

Strukturiranje atletske uspešnosti je zelo pomemben del usposabljanje znanosti. Cilj je ugotoviti, katere značilnosti (delne zmogljivosti, sposobnosti itd.) Vplivajo na razvoj atletske uspešnosti.

Na primer šprint na 100 metrov: kakšne sposobnosti / veščine mora imeti športnik, da lahko doseže optimalne rezultate v šprintu na 100 metrov. Poleg strukturiranja obstajata še dve področji odgovornosti pri izobraževanju znanosti:

  • Zagotavljanje smiselnih / verodostojnih kontrolnih postopkov (Katere merilne postopke lahko uporabimo za preverjanje značilnosti?)
  • Določitev primerjalnih standardov (kakšne sposobnosti / veščine naj imajo športniki določene skupine, npr. Učenci 5. razreda?)

Predstavitev

Strukturiranje atletske uspešnosti lahko razumemo kot nekakšno zgradbo modelov. Model razumemo kot pomanjšano kopijo realnosti, ki se nanaša na bistvene vidike izvirnika. 3 vrste modelov: 1. deterministični modeli omogočajo popolno razjasnitev športne uspešnosti.

Tako lahko razlike v uspešnosti tekmovanja razložimo 100%. (Na primer 400-metrski sprint: razgradnja celotnega časa na 4 100-krat krat) t400 = f (t1, t2, t3, t4) Popolna pojasnila variance so možna tudi v biomehaniki.

Tako natančna razdalja v suvanju krogle izhaja iz vzletne hitrosti (V0), vzletne nadmorske višine (h0) in vzletnega kota (? 0) 2. Neodločeni modeli ne zagotavljajo stoodstotne razlage atletske izvedba. Torej, čeprav je razdalja metka krogle posledica sposobnosti (največja sila, sila odbijanja, sila sprinta, eksplozivna sila itd.

), natančna določitev uspešnosti tekmovanja ni mogoča. wKugel = f (MK, SK, EK itd.) 3. Kombinirani modeli zagotavljajo natančno izsleditev izvidništva / variance na najvišji ravni, vendar le nepopolno razlago variance na nižjih ravneh.

  • Deterministični modeli
  • Indeterministični modeli
  • Kombinirani modeli

Postopek za strukturiranje

Strukturiranje atletske uspešnosti temelji na treh nepovratnih korakih:

  • Hierarhizacija glede na značilne skupine
  • Razmerja notranjega reda
  • Prednostno določanje vplivnih spremenljivk