Kaj so superantigeni?
Superantigen spada v skupino antigenov. Ti antigeni so strukture ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovin ali njihove kombinacije, ki jih lahko proizvede bakterije or virusi. Antigeni omogočajo človeško telo imunski sistem sprožiti imunski odziv z vezavo na protitelo. Za razliko od običajnih antigenov superantigeni niso odvisni od vmesne stopnje imunskega odziva. Superantigeni lahko torej takoj sprožijo zelo močan, nespecifičen in pretiran imunski odziv, kot je toksičen Shock Sindrom (TSS).
Kaj počne superantigen?
Učinek superantigena lahko delno primerjamo z učinkom običajnih antigenov. V obeh primerih je imunski sistem se aktivira in se odzove z imunskim odzivom. Medtem ko običajni antigeni povzročajo nadzorovano imunsko reakcijo, ki običajno povzroči ustrezen boj proti patogenu, superantigen vodi do velike aktivacije imunskih celic, kar lahko prek mediatorjev privede do okvare krvnega obtoka.
Ogromen učinek superantigenov je posledica dejstva, da jih v primerjavi z običajnimi antigeni ne prevzamejo tako imenovane celice, ki predstavljajo antigen, in se razdelijo na majhne drobce. Namesto tega imajo zelo visoko afiniteto do več receptorjev na površini imunskih celic, kot so T-limfociti, in tako zaobidejo regulativni korak imunski sistem. Superantigen lahko veže tudi več receptorjev hkrati, kar še poveča njegov učinek.
To aktivira do dvajsetkrat večje število imunskih celic v primerjavi z običajnimi imunskimi odzivi. Kot pri vsakem procesu v telesu pa lahko tudi povečan odziv imunskih celic povzroči škodo z močnim sproščanjem mediatorjev ali citokinov, kot so interlevkini. Poleg tega, da deluje kot superantigen, lahko sproži tudi ustrezen imunski odziv kot običajen antigen.
Struktura superantigena
Superantigeni spadajo v skupino kroglastih beljakovin. To pomeni, da imajo več domen, ki se vsakič, ko se beljakovina proizvede, izvajajo na enak način in opravljajo določene naloge. V primeru superantigenov obstajajo štiri domene z različnimi funkcijami, kot so vezava receptorjev in uravnavanje aktivnosti receptorja.
Po eni strani je lahko receptor vezan na celice, ki predstavljajo antigen. Po drugi strani pa je tako imenovani T-celični receptor vezan T limfociti. Po vezavi obeh celic superantigen sprosti mediatorje vnetja.
Vsi članki v tej seriji:
