Simptomi in sekundarne bolezni
Povečana telesna teža pogosto vodi do naslednjih simptomov in sekundarnih bolezni: Sindrom apneje v spanju: nočni premor v dihanje več kot 10 sekund, ki ga spremlja dan utrujenost in napade spanja tekom dneva refluks bolezen: refluks želodčna kislina v požiralnik zaradi zmanjšane zapore na prehodu iz požiralnika v želodec Poškodbe mišično-skeletnega sistema: artroza (obraba spoji), zlasti v kolku in kolenu, bolezni hrbtenice (npr. zdrsnjeni diski), protin Kardiovaskularne bolezni Debelost povečuje tveganje za razvoj visok krvni tlak (arterijska hipertenzija), arterioskleroza (kalcifikacija arterij) do srce napadi ali možganski infarkt in vaskularni okluzija ali spremembe na nogah (bolezen izložb) ali na očeh (poslabšanje vida zaradi sprememb mrežnice). Presnovne motnje: Debeli bolniki pogosteje trpijo zaradi sladkorna bolezen mellitus (diabetes) z vsemi diabetičnimi sekundarnimi boleznimi (kronične ledvice škoda, kronična poškodbe živcev, celjenje ran motnje itd.). Blood Lipidi so pogosto povišani tudi pri debelih ljudeh, kar posledično vpliva na tveganje za nekatere sekundarne bolezni.
Duševne motnje: možganov plovila lahko poškoduje tudi prekomerna telesna teža, ki lahko privede do določenih oblik demenca. Poleg tega duševne bolezni, kot so depresija, se pojavljajo pogosteje. Če debelost (zlasti povečana trebušna maščoba), visok krvni tlak, povišane vrednosti maščob v krvi in motena presnova sladkorja se pojavita skupaj, to se imenuje metaboličnega sindroma.
Ta kombinacija vodi do izredno velikega tveganja za bolezni srca in ožilja. - sindrom apneje v spanju: nočne sape več kot 10 sekund, povezane s dnevno utrujenostjo in napadi spanja čez dan
- Refluksna bolezen: refluks želodčne kisline v požiralnik zaradi zmanjšanega zapiranja na prehodu iz požiralnika v želodec
- Poškodbe mišično-skeletnega sistema: artroza (obraba spoji), zlasti v kolku in kolenu, bolezni hrbtenice (npr. zdrsani diski), protin
- Kardiovaskularne bolezni: Debelost povečuje tveganje za razvoj visok krvni tlak (arterijska hipertenzija), arterioskleroza (kalcifikacija arterij) do srce napad ali cerebralni infarkt in vaskularni okluzija ali spremembe na nogah (oblačenje oken) ali oči (poslabšanje vida zaradi sprememb mrežnice). - Presnovne motnje: Debeli bolniki pogosteje trpijo zaradi sladkorna bolezen mellitus (diabetes) z vsemi diabetičnimi sekundarnimi boleznimi (kronične ledvice škoda, kronična poškodbe živcev, celjenje ran motnje itd.).
Blood Lipidi so pogosto povišani tudi pri debelih ljudeh, kar posledično vpliva na tveganje za nekatere sekundarne bolezni. - Duševne motnje: možganov plovila lahko poškoduje tudi prekomerna telesna teža, ki lahko privede do določenih oblik demenca. Poleg tega duševne bolezni, kot so depresija, se pojavljajo pogosteje.
Diagnoza
Diagnozo debelosti pogosto postavimo, ko se bolnik predstavi družinskemu zdravniku ali specialistu na pregledu ali zaradi drugih simptomov. V ta namen zadošča določitev bolnikove višine in teže. Priporočljivo je tudi izmeriti obseg trebuha.
Če je diagnosticirana debelost, bi morali slediti nadaljnji pregledi, da bi v zgodnji fazi odkrili in zdravili morebitne sekundarne bolezni. Diagnoza bi morala biti tudi priložnost za posvet o tem, kako lahko bolnik zmanjša svojo težo ali kakšne druge možnosti terapije so na voljo. Cilj vsake terapije je vedno hujšanje.
Vzrok za prekomerno telesno težo vedno razjasniti, da bi našli najbolj smiselno metodo zdravljenja za posameznega bolnika. Zato je treba najprej podrobno analizirati prehranjevalne navade in gibalne vzorce, opraviti nekatere predhodne preiskave glede drugih vzrokov bolezni in opredeliti terapevtske cilje. Po mnenju nekaterih strokovnih društev je glede na stopnjo debelosti priporočljivo zmanjšati telesno težo za 5-30%.
Terapija vedno vključuje trajno spremembo prehrana in telovadite, pogosto skupaj z psihoterapija in vse to vedno skupaj z življenjskim sopotnikom ali družino. Izguba teže prehrana (redukcijska dieta): telesna teža se zmanjša le, če je porabljena energija večja od energije, ki jo absorbira hrana. Priporočljivo je jesti vsaj 500 kcal manj od porabljenega.
Poleg tega morate piti dovolj in vsaj 3-krat na teden vaditi vsaj pol ure. Prav tako je pomembno, da se trajno in trajnostno spremeni prehrana in vzorce vadbe za preprečevanje jo-jo učinek. Tu prenizek vnos kalorij med dieto privede do spremembe tako imenovane presnove lakote, kar pa lahko privede do povečanja telesne teže.
Zdravila za hujšanje: Možnosti zdravil za zmanjšanje telesne teže vključujejo 3 skupine snovi: zaviralci apetita, sredstva za otekanje in zaviralci maščobe. Zaviralci apetita so namenjeni zatiranju občutka lakote in s tem upočasnitvi vnosa hrane. So pa zelo kontroverzni, saj njihov nespecifičen učinek v telesu pomeni, da posegajo tudi v druge sisteme (npr. kri regulacija tlaka) in lahko tako povzroči resne neželene učinke.
Pred uporabo zaviralcev apetita se je zato vedno treba posvetovati z zdravnikom. Snovi za otekanje, npr. S celulozo ali kolagen, se širijo na območju prebavil in s tem zmanjšajo količino vnosa hrane. Možen neželeni učinek je črevesna obstrukcija, zato je nujno poskrbeti, da se absorbira dovolj tekočine.
Zaviralci maščob zavirajo absorpcijo maščob iz hrane, zato se izločajo neprebavljeni v obliki maščobnega blata. Težava je v pomanjkanju absorpcije v maščobi topnih snovi vitamini A, D, E in K, ki jih je nato treba nadomestiti z zdravili. - Dieta za hujšanje (redukcijska dieta): telesna teža se zmanjša le, če je porabljena energija večja od energije, ki jo absorbira hrana.
Priporočljivo je jesti vsaj 500 kcal manj od porabljenega. Poleg tega morate piti dovolj in vsaj 3-krat na teden vaditi vsaj pol ure. Pomembno je tudi trajno in trajnostno spremeniti način prehranjevanja in vadbe, da se prepreči jo-jo učinek.
Tu prenizek vnos kalorij med dieto privede do spremembe tako imenovane presnove lakote, kar pa lahko privede do povečanja telesne teže. - Zdravila za hujšanje: zdravila za zmanjšanje telesne teže vključujejo 3 skupine snovi: zaviralci apetita, sredstva za otekanje in zaviralci maščobe. Zaviralci apetita so namenjeni zatiranju občutka lakote in s tem upočasnitvi vnosa hrane.
So pa zelo kontroverzni, saj njihov nespecifičen učinek v telesu pomeni, da posegajo tudi v druge sisteme (npr. krvni tlak lahko povzroči resne neželene učinke. Pred uporabo zaviralcev apetita se je zato vedno treba posvetovati z zdravnikom. Snovi za otekanje, npr. S celulozo ali kolagen, se širijo na območju prebavil in s tem zmanjšajo količino vnosa hrane.
Možen neželeni učinek je črevesna obstrukcija, zato je nujno poskrbeti, da se absorbira dovolj tekočine. Zaviralci maščob zavirajo absorpcijo maščob iz hrane, zato se izločajo neprebavljeni v obliki maščobnega blata. Težava je v pomanjkanju absorpcije v maščobi topnih snovi vitamini A, D, E in K, ki jih je nato treba nadomestiti z zdravili.
