Takojšnja implantacija je, ko zobni vsadek (umetni zobna korenina) je nameščen v alveoli (zobni vdolbini), ki v osmih tednih po izgubi zoba še ni obnovila kosti. Ločimo med primarno takojšnjo namestitvijo vsadka (takoj po izgubi zoba) in sekundarno namestitvijo vsadka, ki se izvede šele potem, ko se vpletena mehka tkiva zacelijo. Največjo prednost primarne takojšnje namestitve implantata, skrajšani čas zdravljenja zaradi obnove takoj po izgubi zoba, spremljajo številne pomanjkljivosti:
- Pomanjkanje natančnosti prileganja med mestom kostnega vsadka in vsadkom.
- Gingiva (dlesni), ki mora obdajati vrat vsadka, morda ni dovolj na voljo
- Večja nagnjenost k vnetjem v fazi celjenja.
Te pomanjkljivosti se znatno zmanjšajo z zapoznelo sekundarno takojšnjo namestitvijo vsadka, običajno po štirih do osmih tednih:
- Kostna alveola (predel zob) zoba, ki ga je treba nadomestiti, je v celoti prekrita z mehkim tkivom, iz katerega je zdaj mogoče estetsko oblikovati bodoči dlesni rob vsadka; zato je sekundarna takojšnja namestitev vsadka v zgornjem sprednjem delu načeloma boljša od primarne namestitve vsadka
- Nekdanja rana je zdaj varno brez vnetij
Za takojšnjo implantacijo se običajno uporabljajo vijačni ali valjasti sistemi. Trenutno se zdi, da je med številnimi materiali za implantacije iz aloplastike najprimernejši titan, ki ga odlikujejo visoka mehanska stabilnost, radioaktivnost in sterilizacija. Titanu tesno sledi cirkonijeva keramika, ojačana z itrijem. Obema materialoma je skupno, da mesto kostnega vsadka ne kaže nobenih tkivnih reakcij; so torej bioinertni (tj. med vsadkom in tkivom ni kemične ali biološke interakcije). To omogoča, da se telesa vsadka zacelijo tako, da so v neposrednem površinskem stiku brez a vezivnega tkiva vmesnik (kontaktna osteogeneza). Cirkonij je zaradi barve zob postal material za tako imenovani opornik, ki se nahaja nad dlesenjo, saj skozi keramične krone ne sveti na neestetski način, v nasprotju s kovinskimi oporniki.
Indikacije (področja uporabe)
Indikacija za takojšnjo namestitev vsadka mora biti ozka in se izvaja le pod naslednjimi pogoji:
- Tako na mestu kostnega vsadka kot v mehkih tkivih ne sme biti vnetja; to na primer pomeni, da se po ekstrakciji (odstranitvi) zoba z apikalnim parodontitisom (vnetje okolja koreninske konice) ne sme izvajati takojšnja namestitev vsadka.
- Oskrba s kostmi mora biti količinsko zadostna, tj. Vsadek mora biti obkrožen s kostmi naokoli in tako lahko pritrjen v kosti. Šele nato je poleg zadostne primarne stabilnosti (merljive moč vrednost takoj po implantaciji), srednjeročno sprejemljiva estetika dlesni ( dlesni) lahko pričakujemo.
- Tudi kakovost kosti mora biti takšna, da lahko pričakujemo zadostne vrednosti trdnosti
- Tudi nadaljnji del zob in parodoncij naj ne bi imel vnetja, ker je v nasprotnem primeru ogroženo zdravljenje brez vnetja
- Običajno atrofira (tvori) alveolarno kost (hrbet) po zobu naključno ali pa ga je bilo treba odstraniti (potegniti). Prej ko je implantacija umetne zobne korenine, učinkoviteje je mogoče preprečiti to atrofijo alveolarnega grebena
Vendar takojšnja implantacija ne pomeni nujno, da se vsadek lahko tudi pooperativno takoj obremeni. Za to pa morajo biti tudi posebno ugodni pogoji, saj je v fazi celjenja dovoljena le omejena, previdna obremenitev:
- O okluzija pogoji (okluzijski pogoji) morajo omogočati previdno obremenitev, npr. enega implantata z začasno krono (začasna obnova krone)
- Pri obnovi brezzobe čeljusti morajo biti vsadki statično nameščeni tako, da se doseže ugodna porazdelitev žvečilne obremenitve; šele nato je mogoče vsadke, stabilizirane s palicami ali mostičasto pritrjenimi protezami, takoj naložiti
Kontraindikacije
- Otroci
- Mladostniki, ki so še v fazi rasti
- Celjenje ran motnje pri splošnih boleznih, kot npr sladkorna bolezen mellitus (sladkorna bolezen).
- Zmanjšano splošno stanje
- Oslabljena imunska obramba
- Pomanjkanje okoliške kostne snovi
Pred operacijo
V bistvu ne vsak čeljustne kosti in ni vsak bolnik primeren za obnovo vsadka. Predimplantološko je zato treba izvesti poglobljeno diagnostiko:
- Splošna anamneza: izključiti splošne medicinske kontraindikacije.
- Ugotovitve sluznice
- Ugotovitve kosti
- Rentgenska diagnostika
- Ocena količine in kakovosti kosti
- Izbira velikosti vsadka
Poleg diagnostike je treba pacientu zagotoviti tudi izčrpne informacije o alternativnih metodah implantacije, alternativah sami implantaciji, tveganjih in kontraindikacijah ter nadaljnjih pooperativnih posegih. Tveganja vključujejo na primer:
- Poškodba sosednjih predelov in živcev
- Materialne nezdružljivosti
- Okužba kirurškega področja
- Zakasnjeno celjenje ran
- Izguba vsadka
- Slaba ustna higiena
Kirurški postopek
Takojšnja implantacija se načeloma lahko izvede pod lokalno anestezija (lokalna anestezija). Priprava mesta kirurškega posega po sterilnem postopku je bistvenega pomena. Intraoperativno:
- Rez
- Na položaj vsadka je mogoče vplivati le v omejenem obsegu, saj je to v veliki meri vnaprej določeno z alveolo (vdolbino) zoba, ki ga je treba nadomestiti
- Priprava mesta kostnega vsadka s pomočjo posebnih instrumentov, natančno prilagojenih velikosti vsadka.
- Preverjanje primarne stabilnosti (moč vsadka takoj po namestitvi).
- Namestitev zapiralnega vijaka za fazo celjenja in zapiranje rane s šivi oz
- Druga možnost je, da v primeru takojšnje obremenitve oskrbite z opornikom in npr. Krono kot začasno protezo.
- Rentgenska kontrola položaja vsadka
Po operaciji
Postoperativno se šivi odstranijo najpozneje po enem tednu, v fazi celjenja, ki traja tri do štiri mesece, pa se izvajajo redni nadaljnji pregledi. Potem, če je postopek dvostopenjski, se vsadek izpostavi v drugi operaciji. Pokrovni vijak, ki se nahaja v nosilcu vsadka, je tu nadomeščen s tako imenovanim gingivnim oblikovalcem, ki ostane v vsadku do končne protetske obnove.
Možni zapleti
Možni zapleti se lahko pojavijo intraoperativno (med operacijo), pooperativno ali celo kasneje, ko je vsadek izpostavljen običajnim obremenitvam žvečenja:
- Intraoperativno: npr. Nesorazmerna krvavitev, poškodba živcev, odprtina maksilarne ali nosne votline, poškodba sosednjih zob, hude netočnosti prileganja med vsadkom in mestom vsadka
- V fazi celjenja: npr. Nesorazmerna bolečina, hematom (modrice), okužba (vnetje) kirurškega področja, pooperativna krvavitev
- V fazi nalaganja: npr. Vsadek Zlom (zlom), težave s protetično nadgradnjo, periimplantitis (vnetje okolja kostnega vsadka) do izgube vsadka.
