V statistiki vzrokov smrti so možganske kapi na tretjem mestu v zahodnih industrializiranih državah srce bolezni in malignih tumorskih bolezni. Približno vsak deseti prebivalec zahodne države nenadoma umre kappo teh statističnih podatkih tveganje za nastanek bolezni narašča s starostjo. V sedmem desetletju življenja kap je drugi največji vzrok smrti. Moški in ženske so prizadeti približno enako pogosto.
Prehodni ishemični napad in PRIND.
Glede na obseg in trajanje akutnih motenj krvnega obtoka v možganih se lahko pojavijo številni simptomi z gladkimi prehodi med prehodno, minljivo simptomatologijo in vseživljenjsko obstojnimi nevrološkimi primanjkljaji:
- Z le kratkotrajnimi pritožbami zaradi a motnje krvnega obtoka v možganih, eden govori o a prehodni ishemični napad (TIA), ki je lahko znanilec „velikega“ kap.
- Naslednjo stopnjo po intenzivnosti in trajanju simptomov bi dal tako imenovani PRIND (dolgotrajni reverzibilni ishemični nevrološki primanjkljaj), pri katerem lahko primanjkljaji trajajo ure ali včasih nekaj dni, nato pa popolnoma nazadujejo.
- V primeru nepopravljive škode na možganov snovi, nevrološke poškodbe običajno trajajo do konca življenja.
Znaki možganske kapi
V skladu s kompleksno strukturo in funkcijo možganov, akutna motnje krvnega obtoka lahko predstavljajo najrazličnejše kombinacije simptomov, odvisno od prizadetega območja. Za razumevanje posebnih simptomov odpovedi je pomembno, da aferentna in eferentna živčna vlakna, ki povezujejo možganov do "obrobnega" križa v spodnjem delu možganov, možgansko deblo. V skladu s tem je leva možganska hemisfera odgovorna za desno stran telesa in obratno. Nenadna paraliza desne polovice telesa kot eden od možnih simptomov na primer posledično kaže na akutno motnjo krvnega obtoka v levi polovici možganov. Še bolj zapleteni simptomi so posledica akutnih motenj krvnega obtoka na nivoju možganskega debla, saj so tu v neposredni bližini tudi številna prevodna vlakna za obe polovici telesa in nadzorni centri, ki jih lahko hkrati prizadenemo. Tipični simptomi, ko je možgansko deblo vpleteno v možgansko kap, so:
- Bolečine v zatilju
- Dvojni vid
- Trzanje zrkel
- Senzorične motnje rok ali prstov
- Nestabilnost hoje in motnje govora
Simptomi, odvisno od območja okluzije
Iz izkušenj o anatomiji možganov in organizacijski strukturi lahko izkušeni zdravnik na podlagi simptomatske slike bolnika z akutno možgansko kapjo sklepa o določenem prizadetem možganskem območju, ne pa tudi o dejanskem vzroku za sprožitev. V bistvu v tem kratkem preglednem članku še zdaleč ni mogoče predstaviti vseh možnih vzorcev simptomov in kombinacij simptomov pri kapi. Tu je le nekaj tipičnih simptomov okluzije pomembne žile v posameznih predelih možganov:
- Žilna okluzija srednje možganske arterije, srednje možganske arterije (približno 80 odstotkov žilnih kapi): paraliza in senzorične motnje na nasprotni strani telesa, najbolj izrazite v prstih na rokah in v obrazu; v nekaterih primerih tudi izguba vida na nasprotni strani obraza
- Vaskularna okluzija zadnje možganske arterije, zadnje možganske arterije (približno 10 odstotkov žilnih kapi): izguba vida v nasprotnem vidnem polju, motnje zavesti, senzorične motnje na nasprotni strani telesa
- Vaskularno okluzija sprednjega možganskega arterije, sprednja možganska arterija (približno 5 odstotkov možganskih kapi): hemiplegija na nasprotni strani, ki vpliva na noga bolj kot roka
- Vaskularno okluzija enega izmed številnih možgansko deblo plovila (20 odstotkov vseh žilnih kapi, do 50 odstotkov pri mikrožilnih okvarah): motnje vida, motorične motnje, senzorične motnje, ki lahko na različne načine vplivajo na obe polovici telesa; poleg tega še okcipitalna bolečina, dvojni vid, trzanje zrkel, nestabilnost hoje, govorne motnje in v hujših primerih zameglitev zavesti.
Diagnostika v primeru možganske kapi
Diagnoza možganske kapi izhaja iz tipične slike nenadnega pojava novih nevroloških primanjkljajev. Če so simptomi le blagi, na primer novonastale senzorične motnje roke ali nenadni dvojni vid, je treba med možne vzroke vključiti tudi druge klinične slike. Končni dokaz a motnje krvnega obtoka v možganih lahko zagotovi računalniška tomografija oz slikanje z magnetno resonanco od lobanja. Ta postopek pregleda lahko tudi podrobneje razjasni vzrok in lokacijo škode v možganih. Dodatne diagnostične informacije po možganski kapi dobimo z ultrazvokom cerebralne plovila, slikanje celotnega možganskega kroženje s kontrastnim injiciranjem, če je potrebno, podroben pregled srce za možne vire embolijain kri testiranje morebitnih motenj strjevanja krvi.
Možganska kap: napoved
Po preteku možganske kapi z novimi nevrološkimi primanjkljaji je stopnja spontane regresije škode seveda izredno zanimiva. Čeprav so v posameznih primerih možne popolne okrevanja, je v večini primerov večjih možganskih kapi treba pričakovati bolj ali manj izrazite trajne okvare. Ker imajo številni posamezni dejavniki pomembno vlogo pri nadaljnjem poteku bolezni, je napovedovanje v posameznih primerih zelo težko. Načeloma pa se akutni funkcionalni primanjkljaji, ki se pojavijo tudi pri večjih kapi, lahko v nekaj tednih ali mesecih delno regresirajo. Pri takšni možganski kapi je odločilnega pomena, v kolikšni meri lahko vstopijo druga, še nedotaknjena možganska področja in prevzamejo funkcijo možganskega tkiva, ki je propadlo.
