Jogging s poškodovano medvretenčno ploščico
Tek trening že nekaj časa uživa vedno večjo popularnost in se je razvil v resnično priljubljen šport. Za mnoge športnike, ki so že bili jogging šport je že leta razumljivo postal pomemben del njihovega vsakdana. Posledice poškodovanega diska so lahko za tekače še toliko bolj resne.
A najprej: načeloma jogging s poškodovano medvretenčni disk je še vedno mogoče. Vendar je treba opozoriti, da kljub vsem koristim za obtok, tek je lahko zelo stresno za spoji in hrbtenice. Sploh kadar tek na trdih površinah je hrbtenica z vsakim korakom izpostavljena udarcem, ki lahko povzročijo nadaljnje poškodbe medvretenčnih ploščic.
Če še vedno ne želite odnehati s tekom, morate zato sprejeti nekaj ukrepov, da preprečite a zdrsnjen disk. Najprej je treba izbrati poti, ki vodijo po neasfaltiranih ali speljanih poteh. Predvsem gozdne steze so še posebej mehke in zato zelo primerne za tek.
Poleg tega je treba nositi obutev, ki čim bolj absorbira neizogibne vplive na medvretenčne ploščice. Nenazadnje je treba tudi povedati, da samo tek ni dovolj za ustrezno treniranje hrbtnih mišic v primeru poškodbe medvretenčnih ploščic. Zato je treba poleg tekaškega treninga vedno vključiti tudi vaje trupnih in hrbtnih mišic načrt usposabljanja. Podrobnejše informacije in nasvete o tej temi morate vsekakor dobiti od svojega družinskega zdravnika ali drugega lečečega zdravnika. V primeru dvoma je on tisti, ki najbolje pozna vaše pritožbe in obseg vaše bolezni diska in lahko oceni tveganja.
Ali je mogoče medvretenčni disk obnoviti?
Tkivo naših medvretenčnih ploščic je sestavljeno iz posebne oblike hrustanec tkivo, vlaknasti hrustanec. Poleg medvretenčnih ploščic, meniskusov in zgibne povezave med obema sramnicama kosti (symphysa pubica) so tudi narejene iz tega tkiva. Kot pri drugih oblikah hrustanec, večina fibrokartila je sestavljena iz organizirane mreže kolagen vlakna, ki vežejo velike količine vode.
Celic na drugi strani tu skorajda ni, kar je značilno za hrustanec. Pravzaprav fibro-hrustanec vsebuje celo manj hrustančnih celic kot druge vrste hrustanca. Ti lahko pod zmerno obremenitvijo vzdržujejo funkcionalnost obstoječega fibro-hrustanca, lahko popravijo manjše poškodbe medvretenčnih ploščic in se v določeni meri odzovejo tudi na kronične obremenitve.
Vendar ne morejo nadomestiti hude škode na strukturi medvretenčnih ploščic zaradi trajne nepravilne obremenitve. Že nekaj let se intenzivno raziskuje možnost regeneracije hrustanca, medtem pa so se razvile različne metode, zlasti za sklepni hrustanec, ki naj bi dosegle okrevanje poškodovanega hrustanca. Vendar nobena od teh metod zdravljenja do danes ni mogla dati zadovoljivih rezultatov. Žal sklep, da ko je hrustančno tkivo uničeno, ga ni mogoče obnoviti niti za vlaknasti hrustanec medvretenčnih ploščic.
