Terapija
Po potrditvi diagnoze je treba zdravljenje izvajati fazno in za pacienta. Kot preventivni ukrep je potrebno pravilno shranjevanje z rednim premeščanjem. Najpomembnejši cilj je razbremenitev pritiska.
Poleg pozicionirne terapije je treba izvesti temeljito nego kože z rednim pregledom stanja rane. Da bi se izognili trenju na koži, se je treba izogibati vlagi in vlagi. V primeru globokih poškodb tkiva je nujno redno čiščenje ran, ki vključuje odstranjevanje odmrlih ostankov tkiva.
Ustrezni povoji za rane in razkužila so na voljo za zdravljenje ran. V globokih fazah je treba razmisliti o kirurški terapiji za preprečevanje okužbe. To vključuje odstranjevanje poškodovanega tkiva in plastično operacijo, s katero se pokrije nastala napaka. Zdravljenje (terapijo) obstoječih dekubitov naj izvajajo izkušeni zdravniki.
Zapleti
Če dekubitus razjeda je zelo napreden, obstaja tveganje za razvoj osteomielitis ali sepso (kri zastrupitev).
Napoved
Pri stopnjah I in II je še vedno mogoče doseči popolno zdravljenje. V stopnjah III in IV je še vedno možno samo celjenje napak. Iz tega razloga je najpomembnejša profilaksa, da se izognemo dekubitus.
Povzetek
O dekubitus se lahko pojavijo marsikje, predvsem pa na območju kostnih izrastkov. Pomanjkanje gibljivosti, trenja in pritiska vodi do zmanjšane perfuzije tkiva s posledično smrtjo mehkega tkiva. Prizadeti so predvsem stari in nepokretni ljudje z sladkorna bolezen or motnje krvnega obtoka pa tudi bolniki z podhranjenost in splošno imunsko pomanjkljivost. Najpogosteje prizadeti deli telesa so pete, gležnji, medenične kosti in Glava fibule.
