Terapija | Atrofija malih možganov

Terapija

Če obstaja osnovna bolezen (v simptomatski obliki), jo je treba najprej zdraviti, odvisno od vzroka pa se priporočajo (dodatni) posebni, individualno usmerjeni ukrepi. Študije o učinkovitosti zdravljenja različnih pritožb z zdravili še niso znanstveno zaključene. V eni študiji so opazili uspeh pri zdravljenju ataksije (npr. Negotova hoja) z zdravilom Riluzol®.

Ker pa je bilo število udeležencev študije majhno, bi ga bilo treba kritično obravnavati in razširiti z nadaljnjimi študijami. Za zdravljenje tremor v ciljno usmerjenih gibih, na primer propanolol, karbamazepin, uporabljeni so bili topiramat in klonazepam. V nekaterih primerih pa lahko opazimo poslabšanje simptomov.

Pri motnjah gibanja oči zdravljenje očesa tremor se razlikuje od zdravljenja dvojnega vida. Pri tresenju oči zdravljenje z baklofenom, gabapentin in 3,4-diaminopiridin je priporočljiv v skladu s smernicami. Prizmatično očala včasih nudijo podporo dvojnemu vidu.

Nekaterim bolnikom koristi tudi ciljni trening očesnih mišic. Glede na druge spremljajoče simptome smernice priporočajo različna zdravila za lajšanje simptomov. Tu je treba upoštevati neželene učinke in poiskati individualno prilagojeno zdravljenje s pomočjo specialista. Da bi ohranili neodvisnost in sodelovanje v vsakdanjem življenju, ciljno usmerjeni ergoterapija, fizioterapija in logopedska terapija priporočajo. Vsebina terapij mora temeljiti na pritožbah, virih in ciljih zadevne osebe, vključevati pa mora tudi posvetovanje s svojci in pomoč.

Kakšna je pričakovana življenjska doba?

Ker je razlog za atrofija malih možganov ni vedno enako, o pričakovani življenjski dobi ni mogoče reči ničesar. Na vsak vzrok je treba gledati posebej. Na splošno lahko rečemo, da je pričakovana življenjska doba simptomatskega vzroka odvisna od dejanske osnovne bolezni.

Sem spada na primer paraneoplastični simptom v primeru drobnoceličnega bronhialnega karcinoma s petletno stopnjo preživetja približno 5% ali v primeru rak jajčnikov s 5-letno stopnjo preživetja približno 40%.

Alkoholizem spada tudi pod to točko. Študije so pokazale, da alkoholiki živijo približno 20 let krajše. Glede dednih vzrokov, torej tistih, ki so dedni, o pričakovani življenjski dobi ni mogoče trditi, saj niti v podskupinah dednih cerebelarnih atrofij ni mogoče najti jasnih tendenc.

Vendar pa je mogoče dati splošne izjave o kakovosti življenja. Cerobelarna atrofija je običajno počasna, kronično poslabšana bolezen. Dedno obliko lahko zdravimo le simptomatsko.

Obstaja veliko različnih specializiranih oddelkov, kot npr logopedska terapija, ergoterapija in fizioterapija, ki lahko pomaga. Na ta način upamo, da se bo napredovanje bolezni upočasnilo. Zaradi negotove hoje je po dolgih letih pogosto potreben invalidski voziček, ki pa se od pacienta do pacienta razlikuje. Zlasti simptomatska oblika bolezni je, da če je toksin (na primer alkohol) abstinenten, nadaljnje propadanje možganov tkiva.