Kako se zdravi endokarditis?
Terapija endokarditis sestoji iz dajanja velikih odmerkov antibiotiki. Za optimizacijo terapije je treba sprožitvene patogene izolirati iz kri in jih določite v mikrobiološkem laboratoriju. Zato ponovljeno kri vzorčenju v intervalih od ene do dveh ur je neizogibno.
Odkrivanje patogenov tako imenovane skupine HACEK (to je skupina bakterije, ki se naravno nahaja v usta predelu grla in grla, ima še posebej počasno rast in je odgovoren za približno 5 do 10 odstotkov vseh vnetij v notranjosti srce stena) je še posebej dolgotrajna. HACEK pomeni: Sprva antibiotična terapija endokarditis se izvaja intravensko (iv, tj Vena), da bi dosegli visoko raven antibiotika v kri čim hitreje in trajno ter tako doseči največji učinek proti bakterije. Običajno traja 4 do 6 tednov, da se antibiotik zaceli. Terapijo z antibiotikom je treba včasih izvajati veliko dlje.
- Haemophilus influenzae, parainfluenzae in aprophilus
- Actinobacillus
- Kardiobakterija
- Eicenela
- Klingella.
Trajanje terapije
Endokarditis je resna okužba, je treba terapijo izvajati dolgo časa, najmanj dva do šest tednov je. Če ima bolnik umetno srce ventilov, je treba tudi trajanje antibiotične terapije podaljšati na osem tednov, odvisno od patogena. Če je pacient naravni srce ventili so zaradi endokarditisa močno poškodovani ali popolnoma uničeni, potrebna je kardiokirurgija, ki podaljša terapijo in čas do okrevanja.
Kateri antibiotiki se uporabljajo?
Terapija z antibiotiki poteka v dveh fazah. Če zdravnik sumi na endokarditis, možen patogen še ni znan. Zato se začne široka terapija.
Ta terapija vključuje ceftriakson, gentamicin in vankomicin, tri antibiotiki z zelo širokim spektrom dejavnosti. Z večkratnim odvzemom krvnih kultur lahko v 80-90% primerov najdemo patogena in antibiotiki uporabljeno lahko prilagodite. Običajno se za zdravljenje endokarditisa uporabljajo naslednji antibiotiki: penicilin G ali ceftriakson v penicilinu občutljiv streptokoki.
Penicilin-odporen streptokoki in enterokoki se zdravijo z ampicilin in gentamicin, stafilokoki s flukloksacilinom ali oksacilinom, vankomicin pa se uporablja za odpornost na meticilin. V primeru umetnega srčne zaklopke, poleg zgoraj omenjenih antibiotikov je treba uporabiti antibiotike z močnejšim učinkom in / ali širšim spektrom delovanja; uporaba gentamicina, vankomicina in rifampicina je zato pogostejša. Za vsakega povzročitelja bolezni, odvisno od prisotnosti umetne srčne zaklopke ali ne, je posebej primerna posebna kombinacija antibiotikov.
