Terapija lezije notranjega meniskusa | Notranja lezija meniskusa

Terapija lezije notranjega meniskusa

V večini primerov a kolenski sklep endoskopija (artroskopija) se izvaja kot del a meniskus lezija. To ne služi le natančni diagnozi solze, temveč tudi terapiji. Arthroscopy ponuja različne možnosti.

Pri mladih bolnikih in solzah na periferni tretjini se poskuša izvesti a meniskus šivanje. V nekaterih primerih to ni mogoče, ker notranji meniskus solza ne raste dovolj skupaj. V tem primeru je meniskus je mogoče v celoti ali delno odstraniti (meniscektomija).

Če je treba meniskus delno odstraniti, mora biti postopek čim bolj nežen, saj menisk ne zraste nazaj. To poslabša šok absorbira lastnosti v kolenu in lahko vodi do kolenski sklep artroza. V nekaterih primerih je treba menisk v celoti odstraniti.

V tem primeru odstranjeni meniskus nadomesti presaditev (umetni meniskus). Presadek (umetni meniskus) je lahko izdelan iz umetnega materiala ali uporabljen v okviru neposrednega darovanja trupla. Oba materiala imata prednosti in slabosti, ki jih v študijah še preiskujemo.

Natančno kirurško zdravljenje lezije notranji meniskus je seveda odvisno od natančnega vzorca poškodbe. Dandanes pa se skoraj vse operacije izvajajo v obliki kolena artroskopija. Ta postopek zahteva le dva majhna dostopa do kolenski sklep.

Škodo lahko nato popravite s pomočjo vstavljenih instrumentov. V večini primerov med artroskopijo preprosto odstranimo poškodovane dele meniskusa. Po eni strani je pomembno, da ostane čim večji del meniskusa, po drugi strani pa se ne sme odstraniti premalo, da ne bi prišlo do neprekinjenih poškodb.

Ker škoda na notranji meniskus pogosto spremlja poškodba križna vez ali notranje vezi, bo morda treba te strukture tudi zdraviti. Odvisno od tega, kako natančno je vzorec poškodbe notranjega meniskusa in od intenzivnosti stresa, ki je po operaciji še potreben, lahko solzo na meniskusu ponovno pritrdimo s pomočjo šiva. To je še posebej mogoče, če solza teče blizu dna meniskusa.

V večini primerov se v ta namen zdaj uporabljajo fiksacijski sistemi, ki jih po zdravljenju ni treba znova odstranjevati. Predvsem za otroke je priporočljiva uporaba šivov, saj se sicer dolgoročno poveča tveganje za nadaljnje poškodbe kolena. Vendar pa je obdobje po zdravljenju šivanja meniskusa precej daljše.

Tretja možnost je uporaba vsadkov meniskusa. Šivanje ni mogoče, če je na obrobnem delu meniskusa raztrgana sol, ki ni priložena kriČe pa je okvara meniskusa tako huda, da preprosto odstranjevanje uničenih delov ni mogoče, je morda možen vsadek. Ta lahko nato prevzame funkcijo podpore in pufriranja, ki je uničeni meniskus ne more več izpolnjevati.

V večini primerov lahko vsadke vstavimo tudi artroskopsko. Najnovejšo generacijo vsadkov večinoma sestavljajo kolagen vlakna, ki se resorbirajo. Skozi njih naj telesne celice nato rastejo in dolgoročno omogočajo razvoj tkiva, podobnega meniskusu.

Ta novo gojena tkiva lahko nato prevzamejo funkcijo meniskusa. Na splošno so rezultati operacij običajno dobri. V primeru rahlih lezij meniskusa pa je konzervativno zdravljenje približno enakovredno z manjšim tveganjem.