Terapija | Sindrom torakalnega iztoka

Terapija

Obstajata dve možnosti za terapijo Sindrom toplega izliva. Na eni strani obstaja konzervativna, nekirurška varianta, na drugi strani pa možnost kirurškega posega. Konzervativna možnost je sestavljena iz fizioterapevtskih vaj prizadetega območja in uporabe zdravil.

Pri sindromu ozkih grl, proti bolečinam iz skupine nesteroidnih protirevmatikov (NSAID), kot npr diklofenak or ibuprofen so uporabljeni. Namenjeni so razbremenitvi obstoječega bolečina in hkrati pozitivno vplivajo na morebitna prisotna vnetja. Zdravila za sproščanje mišic lahko uporabimo tudi, če sumimo, da je ozko grlo posledica morebitne preobremenitve ali napetosti mišice.

Možno je tudi, da lahko nanosi s hladom ali toploto ublažijo simptome. Običajno bolniki z Sindrom torakalnega izstopa jih družinski zdravnik napoti k nevrologu, ortopedu ali vaskularnemu kirurgu. Žilni kirurg je strokovnjak, ki je strokovnjak za Sindrom torakalnega izstopa najpozneje, ko konzervativno zdravljenje ne nudi nasvetov in ne izvaja kirurške terapije.

Pomembno je, da se prizadeti osebi predpiše zgodnje fizioterapevtsko zdravljenje. Blage simptome sindroma torakalnega iztoka običajno najprej zdravimo s fizioterapijo. To zdravljenje vodi do lajšanja simptomov pri približno 60% bolnikov.

Obstaja nekaj vaj za krepitev ramen in vratu mišice pri sindromu torakalnega izhoda. V bistvu bi morali imeti individualno primerne vaje, ki vam jih prikažejo izkušeni fizioterapevti, in jih najprej izvajati pod nadzorom fizioterapevtov. Pacient stoji in pusti, da mu roke visijo. V rokah drži utež (npr. 1 kg, možna je tudi steklenica za vodo).

Pacient približno 10 krat skomigne s pazduho naprej in navzgor, nato pa pusti mišice, da se sprostijo. Nato bolnik skomigne nazaj in navzgor, približno 10-krat, nato pa se mišice sprostijo. Končno za 10 potez skomigne s pazduho gor in gor in sprosti mišice.

Pacient stoji pokonci in iztegne roke vstran v višini ramen. V obeh rokah drži 1 kilogram teže, dlani pa usmerjene navzdol. Vaja je sestavljena iz dviganja rok vstran, dokler se zadnji del rok ne dotakne nad Glava, medtem ko roke ostanejo iztegnjene.

Vajo ponovimo tudi desetkrat. Pacient vstane naravnost z rokama vstran in upogne vratu na levo stran, poskušam postaviti levo uho proti levi rami. Rame ni dvignjeno.

Enako se naredi na desni strani in vsaki strani za deset poskusov skupaj. Pacient leži na hrbtu z rokami vstran. Med lopaticami je nameščena zvita odeja ali blazina, pod blazinico pa ni blazine Glava.

Pri tej vaji pacient počasi globoko vdihne in dvigne roke. Vse skupaj ponovite pet do dvajsetkrat. Med vsemi vajami in kadar koli se vam zdi, naj bodo mišice sproščene.

Med temi vajami lahko imate toliko odmorov, kot želite.

  • Pacient stoji in pusti, da mu roke visijo. Pri tem v rokah drži utež (npr. 1 kg težka, možna je tudi steklenica za vodo).

    Pacient približno 10-krat skomigne s pazduho naprej in navzgor, nato pa mišice pusti sprostiti. Nato bolnik skomigne nazaj in navzgor, približno 10-krat, nato pa se mišice sprostijo. Končno za 10 potez skomigne s pazduho gor in gor in sprosti mišice.

  • Pacient stoji pokonci in iztegne roke vstran v višini ramen.

    V obeh rokah drži utež po 1 kilogram, dlani kažejo navzdol. Vaja je sestavljena iz dviganja rok vstran, dokler se zadnji del rok ne dotakne nad Glava, medtem ko roke ostanejo iztegnjene. Vajo ponovimo tudi desetkrat.

  • Pacient vstane naravnost, roke postrani se upognejo vratu na levo stran, poskušam postaviti levo uho proti levi rami.

    Rame ni dvignjeno. Enako se naredi na desni strani in vsaki strani za deset poskusov skupaj.

  • Pacient leži na hrbtu z rokami vstran. Med lopatice je nameščena zvita odeja ali blazina, pod glavo pa ne blazine.

    Pri tej vaji bolnik počasi globoko vdihne in dvigne roke. Vse skupaj ponovite pet do dvajsetkrat.

Operacija je indicirana za sindrom torakalnega iztoka, kadar konzervativne metode zdravljenja ne uspejo. To pomeni, da je potrebna operacija, kadar čista fizioterapija ne zadostuje več za učinkovito lajšanje simptomov.

Nato se kirurško odstrani zožujoča struktura, pogosto vratno in prvo rebro. Občasno se manjša prsna mišica kirurško prereže, da konča zožitev. Še posebej vztrajno bolečina, močne nočne bolečine, pa tudi spremembe v subklaviji arterije ali vaskularne okluzije zahtevajo kirurško terapijo. Poleg tega poškodbe živcev je treba tudi kirurško zdraviti, da se popravi. Po operaciji sindroma torakalnega iztoka rehabilitacija običajno ni potrebna.