Sopomenke
Lezija meniskusa, solza meniskusa, solza meniskusa, ruptura meniskusa, poškodba meniskusa
Konzervativna ali kirurška terapija?
Obstaja več načinov zdravljenja a raztrgan meniskus. Katera od možnosti zdravljenja je uporabljena, je odvisno od različnih dejavnikov. Najbolj odločilni dejavniki, ki vplivajo na izbiro zdravljenja, so bolnikova starost, splošno stanje in stopnjo trpljenja, ki ga povzroča meniskus trgati.
Poleg tega so individualne želje bolnika vedno zelo pomembne, zato mora zdravnik svojega pacienta pred začetkom terapije vedno seznaniti z vsemi možnostmi in se nato skupaj s pacientom odločiti, na kakšen način bo dosegel najboljši rezultat posebne okoliščine pod minimalnim stresom terapije. Načeloma a raztrgan meniskus je mogoče zdraviti bodisi konzervativno (tj. brez kirurškega posega) bodisi kirurško. Cilj celotnega zdravljenja je odpraviti ali vsaj ublažiti bolečina in obnoviti ali ohraniti neomejeno mobilnost v EU kolenski sklep.
Če pride do rahle obrabe a meniskus ali minimalne solze (tako imenovane mikrotravme), ki pacientu tudi ne povzročajo nelagodja, je zdravljenje mogoče prestaviti, saj si te pogosto popolnoma opomorejo sami, koleno pa se relativno hitro povrne v polno gibljivost, tudi brez posredovanja zdravnik. Vendar noga je treba v vsakem primeru imobilizirati, po možnosti v upognjenem položaju, kot je kolenski sklep ne sme biti naložen. Posledično ščetke uporabljati ga je treba tudi med hojo.
To olajšanje je običajno od 3 do 4 tedne, če pa se pritožbe v tem obdobju niso izboljšale, je treba razmisliti o drugih ukrepih. Druga pomembna sestavina konzervativne terapije je usposabljanje bolnikov. Bolnike je treba poučiti o naravnem poteku poškodbe in o tem, kako jo najbolje odpraviti.
To med drugim vključuje izogibanje skupnim obremenjujočim gibom, kakršen je kakršen koli šport, ki vključuje hitre spremembe smeri (npr. Nogomet ali smučanje) ali bivanje v globokem počepu. Poleg tega je smiselno, da zdravnik ali fizioterapevt pacientu pokaže nekaj vaj, ki služijo za krepitev mišic (zlasti tesno) in ki jih bolnik v idealnem primeru lahko izvaja sam doma. Elektroterapija se lahko uporablja za podporo te fizioterapije.
Pri tej obliki zdravljenja se električni dražljaji uporabljajo posebej za stimulacijo kri cirkulacijo v razdraženem predelu, sprostijo mišice in se tako na koncu izboljšajo bolečina. Hlajenje kolenski sklep lahko ima tudi a bolečina-lačilni učinek. Poleg tega se lahko različna zdravila uporabljajo kot del konzervativne terapije.
Ti izpolnjujejo dve glavni nalogi, in sicer zmanjšanje bolečine in zajezitev vnetne reakcije. Najprej protivnetno proti bolečinam iz protirevmatične skupine (nesteroidna protirevmatična zdravila = NSAID), kot npr ibuprofen je treba uporabiti. Če s tem ni mogoče doseči želenega učinka, bo zdravnik nato uporabil pripravke, ki vsebujejo kortizon (tudi protivnetno zdravilo, ki je bolj učinkovito, a ima tudi več neželenih učinkov) ali celo lokalno anestetiki ki ga lahko injiciramo neposredno v prizadeti kolenski sklep.
Konzervativna terapija je še posebej primerna za starejše ljudi ali tiste, ki jim ni treba hitro obnoviti pravilno delujočega kolenskega sklepa in za katere je verjeten večji stres na kolenskem sklepu. Če je sklep izpostavljen velikim obremenitvam, obstaja velika nevarnost, da meniskus bo še naprej trgal in se lahko tvorijo prosti deli sklepa, ki nato ležijo v kolenskem sklepu in vodijo do popolne omejitve gibanja. Zato se morajo osebe, ki se ukvarjajo s športom, vedno operirati, da se izognejo posledični škodi.
Na splošno se kirurški poseg uporablja pogosteje, saj imajo meniskusi izjemno pomembno funkcijo blažilnika v kolenskem sklepu in dolgoročno dobro kakovost življenja je običajno mogoče doseči le s kirurškim posegom. Obstajajo različne kirurške možnosti, vendar si vsi prizadevajo ohraniti čim več zdravega tkiva meniskusa. Tako lahko izvedemo refiksacijo meniskusa (tudi: meniskusni šiv), pri kateri meniskus ostane v kolenskem sklepu in je le "popravljen ”, Ali pa se lahko izvede delna ali popolna resekcija meniskusa. V redkih primerih bo morda potrebna tudi zamenjava meniskusa s presaditvijo.
Nadaljnje zdravljenje po operaciji je odvisno od prvotnega obsega poškodbe, seveda pa tudi od izbranega kirurškega posega. Pri najpogostejšem postopku, artroskopskem odstranjevanju raztrganih delov, je nakladanje načeloma mogoče neposredno po operaciji. Dokler bolečina traja, je treba gibanje začeti s pomočjo ščetke.
Približno 5-7 dni je treba izvajati le delno obremenitev kolena. Še posebej, če je mobilnost na začetku še vedno omejena, tromboza profilakso je treba izvajati z nogavicami ali zdravili. Če drugi stanje dovoljenja, lahko s fizioterapijo začnemo neposredno.
To je še posebej pomembno, ker poškodovani meniskus ne more več pravilno izvajati svoje podpore in blažilne funkcije. Zato je izgradnja mišic predpogoj za ohranjanje stabilnosti kolenskega sklepa po operaciji. Poleg tega krepitev mišic preprečuje nadaljnje poškodbe kolena.
Poleg tega gibalne vaje obnavljajo gibljivost kolena. Še posebej, če ste pred operacijo čakali nekaj časa, se je morda že razvila olajšava, ki mora biti prekinjena. Tudi lastne vaje in športi se lahko začnejo glede na bolečino.
Temu je najbolj primerno kolesarjenje na domačem trenerju. Tek je treba nadaljevati šele po približno 6 tednih. Če je meniskus zašit, je postopek celjenja daljši.
Tu je treba fizioterapijo začeti počasneje. Šport se lahko nadaljuje šele po 4-6 mesecih. V tem primeru je koleno po operaciji sprva opremljeno z opornicami, da se prepreči pretirano gibanje.
Nato lahko uporabimo funkcionalno opornico, ki omogoča le določene stopnje gibanja. To preprečuje preveč upogibanja oz raztezanje pred poškodbami svežega šiva meniskusa. Poleg nabiranja mišic obstajajo po obeh operativnih metodah še različni ukrepi, ki lahko izboljšajo postopek celjenja.
To vključuje hlajenje kolena večkrat na dan. Poleg tega jemanje protivnetnih zdravil, kot so ibuprofen, Voltaren® ali drugi. Limf drenaža lahko tudi pospeši proces celjenja.
Sredstva za lajšanje bolečin ne le pomagajo pri lajšanju same bolečine, temveč tudi s hitrejšim premikanjem kolena. V tem primeru je to smiselno, ker ne omogoča razbremenitvene drže. Po operacijah nikoli ne bi smeli preprosto prenašati bolečine brez zdravil.
