Terapija
Terapija a rak mehurja odvisno od tega, za katero različico raka na mehurju gre. V primeru površnega rak mehurja, zdravniki jo kirurško odstranijo s posegom, skrajšanim kot "TUR". To pomeni „transuretralna resekcija“.
To se nanaša na kirurško odstranitev karcinoma, pri kateri kirurg vstavi potrebne instrumente preko (lat. Trans) sečnica (lat.: sečnica).
Na ta način je na primer vstavljena zanka za vodenje toka mehurja, s katerimi se plast za plastjo odstranjujejo patološke novotvorbe. Ta vrsta postopka zahteva le kratkotrajno bivanje v bolnišnici nekaj dni in je povezana z bistveno manj tveganji kot operacija, pri kateri se odpre trebušna votlina. Ta vrsta kirurgije je bila bolj pogosta in je vključevala neznatna tveganja, kot je notranja krvavitev (ko kri plovila poškodovani) ali poškodbe notranjih organov kot so ledvice.
V primeru površnega mehurja karcinomi, po uspešnem TUR obstaja tudi možnost tako imenovane instilacijske terapije, ki je vrsta kemoterapija. Pri tej terapiji se v zdravilo uvedejo tako imenovana citostatska zdravila mehurja skozi kateter, kjer delujejo približno 30 minut. Citostatiki so zdravila iz kemoterapija ta napad in uboj rak celice, žal pa imajo včasih hude neželene učinke.
Ker pa pri instilacijski terapiji kemoterapevtske snovi delujejo le v mehurju, sicer resni neželeni učinki, kot so huda izčrpanost, utrujenost, izpadanje las, driska, bruhanjeitd. se odpravijo. Po postopku se preprosto spet izločijo, ko urinirate.
Poleg tega obstaja možnost povezave tako imenovane imunoterapije. Pri tej terapiji bakterije tako imenovane skupine cepiv BCG (Bacille Calmette-Guérin) vnesemo v mehur. Ti so oslabljeni tuberkuloza patogeni, ki povzročajo vnetno reakcijo v mehurju, ki ubije tumorske celice.
Namen tega nadaljnjega dodatnega zdravljenja je preprečiti tako imenovani ponovitev bolezni (ponovitev iste bolezni). Njeni uspehi so precejšnji: po uspešni operaciji in treh mesecih nadaljnjega zdravljenja sta dve tretjini bolnikov ozdravljeni. Če je rak mehurja je dosegel napredovalno stopnjo ali je prisoten infiltracijski karcinom mehurja, na primer kadar je tudi mišična plast mehurja že prizadeta, je zdravljenje prizadetosti običajno mogoče doseči le s popolno odstranitvijo mehurja (tako imenovana cistektomija) Spodaj splošno anestezijo.
Med tem postopkom je prostate in semenski mehurčki se odstranijo tudi pri moških in maternice, jajčniki in okoliške limfna vozlišča pri ženskah. To vodi do neplodnost tako pri moških kot pri ženskah. Ker takšen poseg lahko privede do vnetja in okužbe v predelu rane, pa tudi v trebušni votlini, je treba skrbno pretehtati tveganja takšnega posega, zlasti pri starejših bolnikih, ki so zaradi hudih bolezni oslabljeni.
Dejansko je ta operacija tako velikega obsega in resnosti, da je stopnja umrljivosti tudi danes, če jo izvedemo optimalno, 2-3%. Če se operacija zdi preveč tvegana, obstaja tudi možnost kemoterapija. Vendar pa statistično gledano kemoterapija žal ponuja veliko manj možnosti za okrevanje.
Če se mehur popolnoma odstrani, moramo urinu seveda nato dati novo obliko drenaže. Tu obstajata dve možnosti: notranja (tako imenovane celine) in zunanja (tako imenovane inkontinente) preusmeritev urina. V primeru notranje drenaže se iz kosa črevesja oblikuje nov mehur, ki ga prišijemo na sečnica.Če gre za zunanjo odvajanje urina, ima bolnik izhod za umetni urin (umetni mehur) skozi katero se urin steka v vrečko, ki se drži trebuha, ki jo je treba redno prazniti ali spreminjati.
