Diagnoza
V večini primerov, epilepsija se diagnosticira po dogodku v smislu epileptični napad. Začetek vsakega epilepsija diagnoza je vedno podrobna zdravstvena zgodovina in natančen opis napadov s strani staršev ali drugih opazovalcev. Poleg tega se preveri prisotnost epileptičnih napadov v družini, kar bi pomenilo genetski vzrok.
Potem je v skoraj vseh primerih an elektroencefalografijaali na kratko EEG, pri katerem se zabeležijo električni signali živčnih celic. To se pogosto izvaja ponoči ali več ur. Nekateri vzorci in frekvence signala lahko dajo dobre informacije o osnovni prisotnosti epilepsija, možno lokacijo epileptičnega žarišča (sprožilno območje) in posebno klasifikacijo sindroma epilepsije. V mnogih primerih se z magnetno resonanco ugotovijo strukturni, torej organsko manifestirani vzroki. Glede na zgodovino bolezni, EEG ali odsotnost strukturnih nepravilnosti se iskanje v nekaterih primerih razširi na genetske vzroke.
Zdravljenje
Zdaj obstaja več kot 25 različnih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje epilepsije. Vrsta zdravil, ki jih jemlje otrok, je v veliki meri odvisna od vrste epilepsije. Na primer, zdravilo Sulitam je odobreno samo za uporabo pri Rolandovi epilepsiji.
Nenavadni so primeri, ko prva terapija z zdravili ne more popolnoma zavreti razvoja napadov. Nato se odmerek najprej najprej poveča ali sorodno zdravilo kombinira z drugimi antiepileptiki. V redkih primerih to pomeni, da morajo bolniki jemati do tri različna antiepileptična zdravila.
Večina terapij vključuje dolgotrajno zdravljenje, ki ga je treba jemati več let. Obstaja pa tudi veliko zdravil za akutne napade, na primer midazolam, ki ga večina staršev vedno ima s seboj kot nujno zdravilo. V zadnjih letih so klasičnim antiepileptikom dodali še druge oblike terapije.
Sem spada posebna oblika prehrana (ketogena dieta) in šok terapija s steroidi. Uporabljajo se v zelo visokih koncentracijah nekaj tednov in dosegajo dobre rezultate pri nekaterih oblikah epilepsije. Kot vse druge možnosti zdravljenja tudi to tudi steroidno terapijo spremljajo pomembni neželeni učinki, kot so motnje spanja, povečanje telesne mase in spremembe razpoloženja. Pri nekaterih bolnikih s strukturnim vzrokom je možna možnost zdravljenja tudi kirurški poseg. V tem času so bili v Nemčiji ustanovljeni ločeni centri za to posebno področje, saj so včasih potrebni zelo drastični posegi.
Trajanje
Natančno trajanje epilepsije v Ljubljani otroštvo je težko opisati, saj je odvisna od natančne oblike epilepsije in se od posameznika do posameznika lahko zelo razlikuje. V nasprotju z epilepsijami v odrasli dobi pa lahko trdimo, da so številne zgodnje oblike časovno omejene na otroštvo in mladost ter se sami umirijo. Zelo zgodnji epilepsijski sindrom, denimo, sindrom West, se običajno začne v prvem letu življenja in traja le do tretjega leta življenja. Je pa tudi primer, kako se zgodnje oblike epilepsije lahko razvijejo v druge oblike, ki se nato lahko nadaljujejo v odrasli dobi.
