Artroza TMZ

Sinonim

Obraba temporomandibularnega sklepa

Predstavitev

Čeljustni sklep artroza je ena najpogostejših bolezni, ki se pojavljajo v ustne votline v Nemčiji. Samo v Nemčiji se v skladu z obsežnimi študijami domneva, da približno 10 milijonov bolnikov trpi zaradi temporomandibularnega sklepa artroza, bodisi trajno ali vsaj začasno. Temporomandibularni sklep artroza je bolezen obrabe temporomandibularni sklep, ki je v večini primerov posledica nepravilne obremenitve in mehanske obrabe spojnih površin, ki jih sestavljajo hrustanec.

Tveganje za razvoj osteoartritisa pri temporomandibularni sklep s starostjo narašča. Približno eden od treh ljudi, starejših od približno 70 let, trpi vsaj za začasno obliko osteoartritisa temporomandibularni sklep. Poleg starosti ima odločilno vlogo pri razvoju te bolezni tudi možna genetska nagnjenost ali težko fizično delo.

Anatomija temporomandibularnega sklepa

Temporomandibularni sklep (lat. Articulation temporo- mandibularis) predstavlja gibljivo povezavo med kostnim zgornjim delom (lat. Maxilla) in spodnja čeljust (T.

Mandibula). V temporomandibularnem sklepu mandibularna fossa (lat. Fossa mandibularis) vzpostavi neposreden stik z Glava od zgornja čeljust (Caput mandibulae).

V tej povezavi je zgornja čeljust kost tvori precej togo komponento temporomandibularnega sklepa, medtem ko spodnja čeljust je prosto gibljiv v spoju. Ti dve strukturi sta med seboj ločeni le s premičnimi hrustanec del (sklepni disk). Na ta način hrustanec disk deli temporomandibularni sklep na dva funkcionalno neodvisna dela, zgornji in spodnji sklepni prostor.

Zgornji del sklepa (zgornja sklepna reža) je odgovoren za izvajanje drsnih gibov, medtem ko se rotacijski gibi izvajajo predvsem v območju spodnje sklepne reže. Pri žvečenju ali govorjenju pa je treba ta dva obsega gibanja spretno kombinirati. V temporomandibularnem sklepu lahko torej izvajamo tudi tako imenovane rotacijsko drsne gibe. Mandibularna jama tvori nekakšno vdolbino in je spredaj omejena s strukturo, imenovano tuberculum articulare. Zadnjo mejo tvori tako imenovani retroartikularni postopek.