Ocenjuje se, da več kot 800,000 ljudi v Nemčiji prizadene samoškodljivo vedenje (SVV), imenovano tudi avtoagresija. Po mnenju strokovnjakov je veliko tudi število neprijavljenih primerov. Pisanje je eden od načinov samopoškodovanja pri samopoškodovanju, poleg izvlečenja lasje, Glava-razbijanje, gori, grizenje ali iglanje. Ljudje uporabljajo svoje britvice, nože, drobce ali škarje koža.
Samopoškodba: točkovanje kot SVV
Po empiričnih študijah je večina ljudi, ki se samopoškodujejo kot oblika samopoškodovanja, starih med 14 in 20 let. Pisanje ni odvisno od spola; vendar je bilo več primerov zabeleženih med dekleti kot med fanti. Sprožilci avtoagresije so različni. Jeza, žalost, čustvenost bolečina lahko vodi do želje po samopoškodovanju. Vendar pa je avtoagresija pogosto tudi spremljevalni simptom drugih duševnih bolezni: Mejni sindrom, bulimija tako dobro, kot anoreksija, depresija, travmatizacija ali celo zloraba. Tipična reakcija tujcev na ljudi, ki se porežejo, je običajno vprašanje, kako si človek lahko kaj takega naredi. Pogosto se domneva, da rezanje ni samo oblika samopoškodovanja, temveč tudi poskus samomora. Psihologi in strokovnjaki poudarjajo, da praskanje ni nujno cilj samomora. Prizadeti morajo nujno razbremeniti stres in se znebite nakopičenega notranjega pritiska. Mnogi trpijo, da jih točkovanje praktično razbremeni.
Občutek dobrega sebe skozi avtoagresijo
Toda tudi nujna želja po občutku samega sebe in zaznavanju lastnega telesa se lahko skriva za samopoškodbenim vedenjem Ritzena. Glede na to poročila o izkušnjah pravijo, da mnogi avtoagresivci čutijo notranjo praznino, njihovo telo je zanje le lupina brez čustev. Z praskanjem kot obliko samopoškodbe imajo občutek, da se ponovno počutijo. Drug razlog je lahko preusmeritev mentalnega bolečina v telesno bolečino prizadetega mladostnika, je to tudi možna oblika lajšanja pritiska. Poleg tega ima veliko jeze in agresije do sebe pogosto odločilno vlogo pri samopoškodovanju. V primeru praskanja se notranja jeza ne projicira z agresijo na sočloveka ali predmete, temveč na samega sebe. V bistvu praskanje zakrije čustveno bolečina s fizično bolečino. Usodna stvar pri rezanju: lahko postane nekakšna odvisnost. Potreba po občutku samega sebe, po sprostitvi stres ali pritisk lahko vodi do nadaljnje in intenzivnejše potrebe po zadetkih z vsako novo samopoškodbo.
Zdravljenje samoškodljivega vedenja
Rezanje še zdaleč ni muha, resno je stanje. Kakršno koli samopoškodljivo vedenje (SVV) je za njega nevarno zdravje pa tudi na psiho. Terapevtska ukrepe kot vedenjska terapija, obvladovanje travm ali psihoanalitik pogovor terapija toplo priporočamo za samodejne agresije. Pomoč lahko nudijo svetovalni centri ali psihoterapevti; v nujnih primerih je treba obiskati ambulanto psihiatrične ali celo psihosomatske bolnišnice. Ker praskanje lahko vedno predstavlja veliko nevarnost za zdravje in morda celo vodi osebi, ki krvavi do smrti. Kdor sumi, da se mladi režejo, nikakor ne bi smel gledati stran. V teh situacijah je pomembno vzpostaviti odnos zaupanja. Tudi če so starši sprva pogosto šokirani nad otrokovim vedenjem, se je treba izogibati očitljivemu odzivu na samopoškodbe. Prej terapija začne se, večje so možnosti za obvladovanje problema avtoagrezije.
Raztrganine kot nevarnost za zdravje
Veliko mladostnikov, ki se redno slepijo pred možnimi nevarnostmi zase zdravje od samopoškodovanja. Številni spremljajoči simptomi točkovanja prizadetim mladostnikom celo uvrstijo med "običajne", kot so težave s krvnim obtokom. Globoki kosi lahko pustijo veliko brazgotine o koža. Iz tega razloga avtoagresivci radi izberejo dele telesa za praskanje, ki jih lahko zunaj prikrijejo oblačila. Roke, noge, ramena, stegna ali trebuh so deli telesa, ki so najpogosteje prizadeti zaradi praskanja. Odvisno od reza so mišice lahko tudi poškodovane ali celo večje kri plovila, slednje lahko prinese nevarnost morebitne krvavitve. Zaradi slabe higiene pri rezanju, kot so umazane drobce ali umazan nož, kalčki lahko pride tudi v rano, kar pa lahko privede do vnetje kot posledica samopoškodb.
