Toksikologija je preučevanje toksinov in s tem povezane raziskave in zdravljenje zastrupitev. Tukaj zdravje-posebno so mišljeni škodljivi učinki, ki jih imajo posamezne kemične snovi na živa bitja. Toksikologija preiskuje obliko učinkov, obseg škode in interakcije zastrupitev. To omogoča boljšo razlago nevarnosti in boljšo oceno potencialnega tveganja. Posebnost je običajno povezana z farmakologijo, saj se raziskave na teh področjih pogosto prekrivajo.
Kaj je toksikologija?
Toksikologija je preučevanje toksinov in s tem povezane raziskave in zdravljenje zastrupitev. Toksikološko področje temelji na učenjih raziskovalca in zdravnika Paracelsusa, katerega ugotovitve so oblikovale 16. stoletje. Ugotovil je, da v bistvu ne obstajajo niti strupene niti nestrupene snovi, temveč da Odmerek snovi predstavlja toksični učinek in postane le še povečana koncentracija. Sama snov je lahko strupena in nestrupena. Današnje raziskave v toksikologiji tudi domnevajo, da koncentracija določa stopnjo toksičnega učinka in da je tveganje za dejansko zastrupitev dokaj nizko. Izjema večjega tveganja so rakotvorne snovi. Ti se imenujejo genotoksični rakotvorni snovi. Ista izjema velja za mutagene snovi, tako imenovane mutagene. Tu ni mogoče določiti natančne mejne vrednosti. Korenska beseda "tokson" dejansko prihaja iz grščine in je povezana z zastrupljeno puščico. Zaradi hitrega in smrtonosnega učinka je bila puščica pripravljena s strupenim rastlinskim strupom ali onesnaženim strupom trupla, ki bi lahko ohromil mišice, dihanje ali srce ali pa jih popolnoma zaustavite. Nazadnje je v 17. stoletju doktrina o strupih vzbudila posebno veliko zanimanje, ker so se takrat vse pogosteje izvajali umori strupov, čeprav storilcev pogosto ni bilo mogoče ujeti, ker še ni bilo dovolj metod odkrivanja. Glavni strup tistega časa je bil arzen. Umor z zastrupitvami je postal skoraj nekakšna moda. Umor z arzen je imel dolgo tradicijo in je v 19. stoletju dosegel nepojmljiv vrhunec. Zato se je bilo treba spoprijeti z zastrupitvijo. Rodilo se je takrat povsem novo raziskovalno področje toksikologije. Njegov ustanovitelj je bil kemik Mathieu Orfila. Zaradi časa ga je še posebej zanimal arzen. Dokaz arzena pri človeku kri je končno priskrbel James Marsh, ki je bil tudi kemik. Po njem je poimenovan Marshov vzorec, po katerem bi lahko v telesu zaznali arzen. Po odkritju te metode so se umori z arzenom kmalu ustavili.
Zdravljenja in terapije
Raziskovalno področje toksikologije preučuje predvsem izpostavljenost kemičnim snovem in tako služi previdnostno in zaščitno ukrepe na različnih področjih. Zlasti zdravstveni delavci lahko zaradi svojih naukov pridobijo znanje za zdravljenje in bolje prepoznajo simptome zastrupitve. Medtem ko se je toksikologija v prvih dneh ukvarjala predvsem s prepoznavanjem in zdravljenjem akutnih simptomov zastrupitve, je danes bolj v ospredju vprašanje, kakšne škodljive učinke imajo snovi, če jih zaužijemo v zelo nizkih koncentracijah. Izpostavljenost telesa tujim snovem, ki so prisotne v zraku, ki ga dihamo, v hrani, pri pitju vode ali celo v tleh se podrobneje raziskuje. Rakotvorne snovi zaradi vplivov iz okolja je na primer treba intenzivneje preučevati. Sem spadajo dioksini, PCB, delci, delci saje in ogljikovodiki. Droge so testirani tudi na njihove neželene učinke. Droge so vnaprej temeljito preizkušeni, preden so odobreni za prodajo, in njihovi učinki so temeljito preizkušeni v primeru novega razvoja. To se izvaja s preskusi na živalih, vendar zaradi kritične ocene takšnih testov tudi z alternativnimi metodami, zlasti na biokemični in molekularni ravni. Nove naloge vključujejo na primer razvoj zdravil ali živil, proizvedenih z genskimi spremembami, ali raziskovanje učinkov takšnih organskih genskih sprememb na človeški organizem. Toksikologija razvršča vse snovi glede na mejne vrednosti in smernice ter natančneje razlikuje med mutagenimi, rakotvornimi in strupenimi za razmnoževanje. Tako ocena tveganja kot tudi intenzivna analiza vseh mehanizmov delovanja sta pomembni nalogi te znanosti, ki temelji na bioloških, fizikalnih, biokemijskih in medicinskih podatkih. Klasična podpolja toksikologije so klinična toksikologija, ki se ukvarja z zdravljenjem zastrupitev, in toksikologija hrane, ki služi zaščiti javnosti in raziskuje snovi, ki škodujejo zdravje, ki se pojavljajo naravno in jih povzročajo ljudje. Podobno obstajajo področja, ki se ukvarjajo z industrijskimi kemikalijami, potrošniškimi proizvodi, življenjskim okoljem in škodo, ki se tam pojavlja vode, tla in zrak ter toksikologija zdravil, ki je samostojna.
Diagnoza in metode preiskave
Alternativna medicina vključuje na primer tudi homotoksikologijo. Temelji na teoriji Hans-Heinricha Reckewega, ki pravi, da so bolezni in njihovi simptomi posledica strupov. Dejanska bolezen je torej le reakcija na notranje ali tudi zunanje škodljive snovi. Ti se lahko pojavijo v hrani, okolju ali v sami presnovi in se imenujejo homotoksini. Oblika bolezni je izražena kot homotoksikoza, odvisno od obrambne sposobnosti organizma in trajanja izpostavljenosti toksinu, pri čemer se telo sooči s posebnim strupenim pojavom in se poskuša z njim boriti ali odpraviti. Če je obrambni sistem telesa uspešen, je človek zdrav. Če se pojavijo zapleti, zboli. Nato vnetja, driska, bruhanje, pojavijo se izpuščaji ali podobni simptomi. The terapija proti temu je razstrupljanje telesa. V ta namen se uporabljajo pripravki, ki naj bi podpirali proces samozdravljenja telesa in spodbujali razstrupljanje proces. Takšni pripravki so v osnovi homeopatski.
